Extended play

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje

Extended play (pogosto okrajšano EP, dobesedno podaljšano predvajanje) je format izdaje del v glasbeni industriji, ki je daljši od singla in krajši od albuma polne dolžine.

Prvi EP-ji so bili v obliki sedem palčnih vinilnih plošč, na katerih je bilo 4 do 6 skladb. Po tehnični plati so bili podobni singlom, vendar so kmalu prerasli v samostojen tip izdaje.[1] Posebej so postali priljubljeni med neuveljavljenimi skupinami na punk rock sceni;[2] te skupine pogosto niso imele dovolj denarja za izdajo polnega albuma, poleg tega pa je v tem slogu težko ustvariti dovolj materiala za album, saj so zanj značilne hitre in zelo kratke skladbe. Iz časov vinilnih plošč se je v punk rocku do danes ohranila tudi tradicija split-EP-jev (»razdeljenih EP-jev«), pri katerih gre za skupno izdajo dveh skupin s po nekaj skladbami na vsaki strani plošče. Danes izdajajo EP-je tudi bolj znani »mainstream« glasbeniki kot alternativo singlom.

V glasbeni industriji se pri meritvah prodaje EP-ji ne obravnavajo kot ločena kategorija. Britanska lestvica (UK Albums Chart) postavlja spodnjo mejo za album na 4 pesmi in dolžino 25 minut,[3] kar mnogi EP-ji presegajo. Alice in Chains so leta 1994 postali prva skupina z EP-jem na vrhu Billboardove lestvice albumov.

Sklici in opombe[uredi | uredi kodo]

  1. ^ Strong, Martin C. (2002). The Great Rock Discography, 6th edn. Canongate. ISBN 1-84195-312-1. 
  2. ^ Baca, Ricardo (4.1.2010). "As albums fade away, music industry looks to shorter records". The Denver Post. Chattanooga Times Free Press. Pridobljeno dne 25.8.2010. 
  3. ^ "Rules For Chart Eligibility - Albums" (pdf). The Official UK Charts Company. Januar 2007. Pridobljeno dne 20.4.2007.