Pojdi na vsebino

Černozjom

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Černozjom (USDA-Služba za ohranjanje naravnih virov (NRCS))

Černozjom (iz rusko чернозём; 'črna zemlja'),[1][2] imenovana tudi črna prst, regur prst ali črna bombažna prst, je črna prst, ki vsebuje visoko odstotek humusa[3] (4 % do 16 %) ter visok odstotek fosforja in amonijevih spojin.[4] Černozem je zelo rodovitna prst in lahko s svojo visoko sposobnostjo shranjevanja vlage daje visoke kmetijske pridelke.[a] Černozjom je referenčna skupina tal Svetovne referenčne baze za talne vire (World Reference Base for Soil Resources - WRB).

Izvor[uredi | uredi kodo]

Na rahlih materialih, bogatih z apnom, naselitev pionirskih rastlin povzroči nastanek tankega, humusnega horizonta (razrahljana tla syrosem). Takoj, ko je ta debela več kot 2 cm, se prst premakne v naslednjo stopnjo razvoja prsti, pararendzino. Iz tega lahko nastanejo različne vrste tal: rjave zemlje, pararjave zemlje ali črnozjome.

Razširjenost[uredi | uredi kodo]

Porazdelitev černozjomskih tal po klasifikaciji WRB:
  Prevladujoč (več kot 50 % pokrovnosti tal)
  Kodominanten (25-50 %)
  Povezano (5-25 %)

Ime izvira iz ruskih izrazov za 'črn' in 'prst' ali črno zemljo (čornij + zemlja). Tla, bogata z organsko snovjo črne barve, je prvi odkril ruski geolog Vasilij Dokučajev leta 1883 v stepi z visoko travo ali preriji vzhodne Ukrajine in zahodne Rusije.

Černozjom pokriva približno 230 milijonov hektarjev Zemlje. Na svetu obstajata dva »černozjomska pasova«. En je evrazijska stepa, ki se razteza od vzhodne Hrvaške (Slavonija), vzdolž Donave (severna Srbija, severna Bolgarija (podonavska nižina), južna in vzhodna Romunija (Vlaška nižina in moldavska nižina) in Moldavija, do severovzhodne Ukrajine čez osrednji černozjomski pas srednje in južne Rusije v Sibirijo. Drugi se razteza od kanadskih prerij v Manitobi do velikega juga do Kansasa.[5] Debelina plasti černozjoma se lahko zelo razlikuje, od nekaj centimetrov do 1,5 metra v Ukrajini,[6] kot tudi regijah Red River Valley v severnih Združenih državah in Kanadi (lokacija prazgodovinskega jezera Agassiz).

Teren je v majhnih količinah mogoče najti tudi drugod (na primer na 1 % Poljske, Madžarske in Teksasa). Obstaja tudi na severovzhodu Kitajske, blizu Harbina. Edini pravi černozjom v Avstraliji je okoli mesta Nimmitabel, kjer je nekaj najbogatejših tal na celini.[7]

Prej je v Ukrajini obstajal črni trg za zemljo. Prodaja kmetijskih zemljišč je bila v Ukrajini nezakonita od leta 1992 do 2020,[8] vendar se je z zemljo, prepeljano s tovornjaki, lahko trgovalo zakonito. Po podatkih nevladne organizacije Green Front s sedežem v Harkovu naj bi črni trg nezakonito pridobljenega černozjoma v Ukrajini v letu 2011 dosegel približno 900 milijonov USD na leto.[9]

Kanadska in ameriška klasifikacija tal[uredi | uredi kodo]

Černozjomske prsti so vrsta tal v kanadskem sistemu klasifikacije tal in Svetovni referenčni bazi za talne vire (WRB).

'Ekvivalenti' černozjomske vrste tal v kanadskem sistemu, WRB in taksonomiji tal Ministrstva za kmetijstvo ZDA:

Kanada WRB ZDA
Chernozemic Kastanozem, černozjom, Faeozem Mollisol
Rjavi černozjom Kastanozem (Aridic) podskupine Aridic Mollisol (Xerolls in Ustolls)
Temno rjav černozjom Haplic Kastanozem Tipične podskupine Mollisol
Črni černozjom Černozjom Podskupine Udic Mollisol
Temno siv černozjom Greyzemic Phaeozem Podskupine Boralfic Mollisol, Albolls
Vir: Pedosphere.com Arhivirano 14 March 2016 na Wayback Machine..

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Černozjom v zahodni Rusiji

Teorije o izvoru černozjoma:

  • 1761: Johan Gottschalk Wallerius (razkroj rastlin)[10]
  • 1763: Mikhail Lomonosov (razkroj rastlin in živali)[11]
  • 1799: Peter Simon Pallas (trstično močvirje)[navedi vir]
  • 1835: Charles Lyell (puhlica)[12]
  • 1840: Sir Roderick Murchison (preperina iz jurskih morskih skrilavcev)
  • 1850: Karl Eichwald (šota)[navedi vir]
  • 1851: А. Petzgold (močvirje)
  • 1852: Nikifor Borisyak (šota)[navedi vir]
  • 1853: Vangengeim von Qualen (mulj iz severnih močvirij)
  • 1862: Rudolf Ludwig (barje na mestu gozdov)[navedi vir]
  • 1866: Franz Josef Ruprecht (razpadle stepske trave) [13]
  • 1879: Prvi černozjomski dokumenti, prevedeni iz ruščine[14]
  • 1883: Vasily Dokuchaev izdal svojo knjigo "Ruski černozjom" s celovito študijo te prsti v evropski Rusiji.[15]
  • 1929: Otto Schlüter (umetna izdelava)[16]
  • 1999: Michael W. I. Schmidt (neolitsko kurjenje biomase)[17][18]

Kot je razvidno iz zgornjega seznama, so razprave o pedogenezi černozjoma v 19. in 20. stoletju prvotno izhajale iz podnebnih razmer od zgodnjega holocena do približno 5500 pr. n. št. Vendar pa nobena ena sama paleoklimatska rekonstrukcija ne bi mogla natančno razložiti geokemičnih variacij, najdenih v černozjomih po vsej srednji Evropi. Dokazi o antropomorfnem izvoru stabilnega pirogenega ogljika v černozjomu so vodili do izboljšanih teorij o nastanku. Sežiganje vegetacije bi lahko pojasnilo visoko magnetno občutljivost černozjoma,[19] ki je največja med glavnimi vrstami tal.[20] Magnetizem tal se poveča, ko se talna minerala goetit in ferihidrit ob izpostavljenosti toploti pretvorita v maghemit.[21] Temperature, ki zadoščajo za dvig maghemita na pokrajinsko lestvico, kažejo na vpliv ognja. Glede na redkost takšnih naravnih pojavov v sodobnem času je magnetna občutljivost v černozjomu verjetno povezana z nadzorom ognja s strani prvih ljudi.

Humifikacija lahko potemni prst (melanizacija) brez komponente pirogenega ogljika. Glede na simfonijo pedogenih procesov, ki prispevajo k nastanku črnozjoma, izraz černozjom povzema različne tipe črnih tal z enakim videzom, a različno zgodovino nastanka.

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ↑ Russia Investment and Business Guide (v angleščini). International Business Publications. 2007. str. 63. ISBN 9781433041686. Pridobljeno 11. januarja 2018.[mrtva povezava][mrtva povezava]
  2. ↑ »chernozem | Etymology, origin and meaning of chernozem by etymonline«. www.etymonline.com (v angleščini). Pridobljeno 5. oktobra 2022.
  3. ↑ »Chernozem«. Merriam-Webster Online Dictionary. 2008. Pridobljeno 7. julija 2008.
  4. ↑ »How Chemical Pre-Treatments in Particle Size Analysis Impact Wind Erosion Modeling«. AZoM.com (v angleščini). 28. julij 2021. Pridobljeno 30. avgusta 2022.
  5. ↑ Ecology of Arable Land – Perspectives and Challenges by M. Clarholm and L. Bergström ISBN 978-94-010-6950-2
  6. ↑ Ukraine: Soils in Encyclopædia Britannica
  7. ↑ KG McQueen. "The Tertiary Geology And Geomorphology Of The Monaro: The Perspective In 1994" Centre For Australian Regolith Studies, Canberra 1994
  8. ↑ »Ukraine lifts ban on sale of farmland in bid to receive international funds«. Euronews. 31. marec 2020.
  9. ↑ Black market for rich black earth, Kyiv Post (9 November 2011)
  10. ↑ Wallerius J. G. Agriculturae fundamenta chemica, åkerbrukets chemiska grunder. Upsaliae, 1761. 8, 4, 322 p.; The natural and chemical elements of agriculture. London, York: Bell, Etherington, 1770. 198 p.
  11. ↑ 'Lomonosov M. V. § 125. // On the strata of the Earth: a translation of "O sloiakh zemnykh" (1763) / translated by S. M. Rowland, S. Korolev. Boulder: Geological Soc. of America, 2012. 41 p. (Special paper; 485) "And so, there is no doubt that black soil is not primordial matter, but that it has been produced by the decomposition of animal and plant bodies over time"
  12. ↑ Geikie, A. (1875), Life of Sir Roderick I, Murchison, zv. 1, ASIN B0095632AU
  13. ↑ Fedotova, Anastasia A. (Avgust 2010), »The Origins of the Russian Chernozem Soil (Black Earth): Franz Joseph Ruprecht's 'Geo-Botanical Researches into the Chernozem' of 1866«, Environment and History, 16 (3): 271–293, doi:10.3197/096734010x519762, JSTOR 20723789
  14. ↑ Dokoutchaief B. Tchernozème (terre noire) de la Russie d'Europe. St.-Ptb.: Soc. Imp. libre économ., 1879. 66 p. (Comptes-rendus Soc. Imp. libre économ. T. 4).
  15. ↑ Dokuchaev V. V. Russian Chernozem (1883) // Israel Program for Scientific Translations Ltd. (for USDA-NSF), S. Monson, Jerusalem, 1967. (Translated from Russian into English by N. Kaner)
  16. ↑ Eckmeier, Eileen; Gerlach, Renate; Gehrt, Ernst; Schmidt, Michael W.I. (2007), »Pedogenesis of Chernozems in Central Europe—A review« (PDF), Geoderma, 139 (3–4): 288–299, Bibcode:2007Geode.139..288E, doi:10.1016/j.geoderma.2007.01.009, arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 8. marca 2016
  17. ↑ Schmidt, M.W.I.; Skjemstad, J.O.; Jäger, C. (2002), »Carbon isotope geochemistry and nanomorphology of soil black carbon: Black chernozemic soils in central Europe originate from ancient biomass burning«, Global Biogeochemical Cycles, 16 (4): 70–1–70–8, Bibcode:2002GBioC..16.1123S, doi:10.1029/2002GB001939, S2CID 56045817, Ti podatki izpodbijajo splošno paradigmo, da so černozjomi conska tla s podnebjem, matičnim materialom in bioturbacijo, ki prevladujejo pri nastajanju tal, in uvajajo ogenj kot nov, pomemben dejavnik pri nastanku teh tal
  18. ↑ Eckmeier, E. (2007), Detecting prehistoric fire-based farming using biogeochemical markers (Dissertation), University of Zurich, Faculty of Science., doi:10.5167/uzh-3752, Zdaj je odprto vprašanje, ali so neolitski naseljenci res raje gojili poljščine tam, kjer so se pojavili černozjomi ali pa je neolitsko sežiganje oblikovalo černozjomska tla.
  19. ↑ Eckmeier, Eileen; Gerlach, Renate; Gehrt, Ernst; Schmidt, Michael W.I. (2007), »Pedogenesis of Chernozems in Central Europe—A review« (PDF), Geoderma, 139 (3–4): 288–299, Bibcode:2007Geode.139..288E, doi:10.1016/j.geoderma.2007.01.009, arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 8. marca 2016, magnetic susceptibility of soil material may reflect past fires
  20. ↑ Jordanova, Neli, ur. (2017). »Chapter 8 - The discriminating power of soil magnetism for the characterization of different soil types«. Soil Magnetism. Academic Press. str. 349–365. doi:10.1016/B978-0-12-809239-2.00008-5. ISBN 978-0-12-809239-2. Chernozem soils exhibit similar features worldwide and are generally characterized by significant magnetic enhancement in the upper soil horizons.
  21. ↑ Nørnberg, P.; Schwertmann, U.; Stanjek, H.; Andersen, T.; Gunnlaugsson, H.P. (2004). »Mineralogy of a burned soil compared with four anomalously red Quaternary deposits in Denmark«. Clay Minerals. 39 (1): 85–98. Bibcode:2004ClMin..39...85N. doi:10.1180/0009855043910122. S2CID 129974901.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]

Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Černozjom.
Poglejte si besedo chernozem v Wikislovarju, prostem slovarju.
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Černozjom&oldid=6238268«