Épernay

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Épernay
View of Épernay from Mont Bernon.jpg
Lega
Épernay se nahaja v Francije
Épernay
Épernay se nahaja v Grand Est
Épernay
49°2′24″N 3°57′33″E / 49.04000°N 3.95917°E / 49.04000; 3.95917Koordinati: 49°2′24″N 3°57′33″E / 49.04000°N 3.95917°E / 49.04000; 3.95917
DržavaFrancija
RegijaGrand Est
DepartmaMarne
OkrožjeÉpernay
KantonÉpernay-1
Épernay-2
InterkomunalitetaSkupnost občin
Épernay-Pays de Champagne
Upravljanje
 • Župan (2001-2008) Franck Leroy
Površina
1
22,69 km2
Prebivalstvo
 (1. januar 2017)[1]
22.671
 • Gostota1.000 preb,/km2
Časovni pasUTC+01:00 (CET)
 • Poletje (DST)UTC+02:00 (CEST)
INSEE/Poštna številka
51230 /51200
Nadmorska višina68–251 m
(povp. 72 m)
1 Podatki francoske zemljiške knjige, ki ne vključujejo jezer, mlak, ledenikov > 1 km2 in rečnih estuarijev.

Épernay je mesto in občina v severni francoski regiji Šampanja-Ardeni, podprefektura departmaja Marne. Po podatkih iz leta 2004 je mesto imelo 26.000 prebivalcev. Danes je Épernay poznan kot eden glavnih središč proizvodnje šampanjca.

Geografija[uredi | uredi kodo]

Kraj leži na zahodu departmaja Marne na levem bregu reke Marne, 31 km zahodno od Châlonsa in 27 km jugozahodno od Reimsa. Vzhodno od njega se nahajajo šampanjski vinogradi.

Administracija[uredi | uredi kodo]

Lega okrožja v regiji

Épernay je sedež dveh istoimenskih kantonov:

Mesto je prav tako sedež okrožja, v katerega so poleg njegovih dveh vključeni še kantoni Anglure, Ay, Avize, Dormans, Esternay, Fère-Champenoise, Montmirail, Montmort-Lucy in Sézanne s 109.827 prebivalci.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Uradno ustanovljen v 5. stoletju je Épernay (keltsko-rimski Sparnacum) pripadal nadškofiji v Reimsu, v letu 1024 pa je prišel v posest šampanjskih grofov. Med stoletno vojno je bil močno poškodovan. Leta 1544 ga je dal francoski kralj Franc I. zažgati. Leta 1592 se je upiral Henriku Navarskemu, v napadu je bil pred zavzetjem ubit maršal Biron. Leta 1642 je bil skupaj s Château-Thierry dodeljen vojvodu de Bouillonu.

Med prvo svetovno vojno sta bili porušeni dve tretjini kraja, v drugi pa je bil bombardiran, osvobojen 28. avgusta 1944.

Pobratena mesta[uredi | uredi kodo]

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]

  1. "Populations légales 2017". Pridobljeno dne 6. januar 2020.