Zwolle

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Zwolle
Mesto in občina
Slike, od zgoraj navzdol, z leve na desno: Sassenstraat,
Glavni trg, Museum de Fundatie, Luttekestraat,
in Binnenstad
Zastava Zwolle
Zastava		Grb Zwolle
Grb
Lega v Overijsselu
Lega v Overijsselu
Zwolle se nahaja v Nizozemska
Zwolle
Zwolle
Lega na Nizozemskem
52°31′N 6°6′E / 52.517°N 6.100°E / 52.517; 6.100Koordinati: 52°31′N 6°6′E / 52.517°N 6.100°E / 52.517; 6.100
DržavaNizozemska
ProvincaOverijssel
Upravljanje
 • TeloObčinski svet
 • ŽupanPeter Snijders
Površina
 • Občina119,36 km2
 • Kopno111,38 km2
 • Voda7,98 km2
Nadm. višina4 m
Prebivalstvo
 (Občina, maj 2014; Urbano in metropolitansko, maj 2014)[4][5]
 • Občina123.507
 • Gostota1.109 preb./km2
 • Urbano
123.507
 • Metropolitansko obm.
181.440
DemonimZwollenaar
Poštna številka
8000–8049
Telefonska območna številka038
Spletna stran[www.zwolle.nl www.zwolle.nl]
Click on the map for a fullscreen view

Zwolle ( nizozemsko: [ˈzʋɔlə] (poslušaj)) je mesto in občina na severovzhodu Nizozemske. Je glavno mesto province Overijssel. Zwolle se nahaja na meji z Gelderlandom, ki sledi reki IJssel, nedaleč od Flevolanda na severozahodu in Drentheja na severovzhodu. S 130.592 prebivalci na dan 1. decembra 2021 je druga največja občina v Overijsslu za Enschedejem.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Arheološke najdbe kažejo, da je bilo območje okoli Zwolleja naseljeno že dolgo. Woodhenge, ki je bil najden v predmestju Zwolle-Zuid leta 1993, je bil datiran v obdobje bronaste dobe.[6] [7] V rimski dobi so območje poseljevali Salijski Franki.

Moderno mesto so okoli leta 800 našega štetja ustanovili frizijski trgovci in čete Karla Velikega.[8] Ime Zwolle izhaja iz besede Suolle, ki pomeni "hrib". To se nanaša na naklon v pokrajini med štirimi rekami, ki obdajajo mesto, IJssel, Vecht, Aa in Zwarte Water. Hrib je bil edini kos zemlje, ki je ob pogostih poplavah rek ostal suh. Zwolle je bil ustanovljen na tem klancu.

Neka listina omenja obstoj župnijske cerkve, posvečene sv. Mihaelu. Ta cerkev, Sint Michaëlskerk (cerkev sv. Mihaela), je bila prenovljena v prvi polovici 15. stoletja in obstaja še danes. Cerkev vsebuje bogato izrezljano prižnico, delo Adama Straesa van Weilborcha (okoli 1620), nekaj dobrih rezbarij in izvrstne orgle (1721).

31. avgusta 1230 je škof Utrechta Zwolleju podelil mestne pravice. Zwolle je leta 1294 postal član Hanzeatske lige, leta 1361 pa se je pridružil vojni med Hanzo in Valdemarjem IV. Danskim. V Stralsundski pogodbi leta 1370, ki je končala vojno, je Zwolle dobil vitte, trgovsko kolonijo, v Scaniji, ki je bila takrat del Danske. Zlata doba Zwolleja je nastopila v 15. stoletju. Med letoma 1402 in 1450 se je mestni bruto regionalni proizvod pomnožil za približno šest.[9]

Julija 1324 in oktobra 1361 so regionalni plemiči požgali Zwolle. V požaru leta 1324 je ognju ušlo le devet zgradb.[10]

Zemljevid Zwolleja Joana Blaeuja v Blaeujevih "Toonneel der Steden", 1652

Zwolle je bil z Deventerjem tudi eno od središč meniškega gibanja Bratov skupnega življenja . 5 km iz Zwolleja, na rahli vzpetini, imenovani Agnietenberg (hrib svete Neže), je nekoč stal avguštinski samostan, v katerem je Thomas à Kempis preživel največji del svojega življenja in umrl (leta 1471).

Vsaj že leta 1911 je imel Zwolle precejšnjo rečno trgovino, veliko ribjo tržnico in najpomembnejšo živinsko tržnico na Nizozemskem za Rotterdamom. Pomembnejše industrijske panoge so obsegale proizvodnjo bombaža, železarne, gradnjo čolnov, barvanje in beljenje, strojenje, izdelovanje vrvi in solinarstvo.

Restavracija "De Librije"

V drugi svetovni vojni je Zwolle pred Nemci sam osvobodil francosko-kanadski vojak Léo Major.[11] [12] Leta 2005 je bil imenovan za častnega meščana Zwolleja in po njem se imenuje ulica, Leo Majorlaan.

Geografija[uredi | uredi kodo]

Nizozemski topografski zemljevid mesta Zwolle, september 2014

Poleg cerkve sv. Michaëlskerk (cerkev sv. Mihaela), v kateri so veličastne baročne orgle, ki jih je zgradil Arp Schnitger, je v Zwolleju več drugih zgodovinskih spomenikov. Rimskokatoliška bazilika Onze Lieve Vrouwe ten Hemelopneming (Naše Gospe od Vnebovzetja) sega v leto 1399. Cerkveni stolp, imenovan Peperbus (poperlonček), je eden najvišjih in najbolj znanih cerkvenih stolpov na Nizozemskem. Posodobljena mestna hiša je bila prvotno zgrajena leta 1448.[13]

Omeniti je treba tudi Sassenpoort (ena od starih mestnih vrat), mestno obzidje, Mosterdmakerstoren (stolp izdelovalcev gorčice) (kompleks, kjer so včasih izdelovali lokalno gorčico), cehovsko hišo (1571), nekdanji uradi deželne vlade, dominikanski samostan in na Melkmarktu dva muzeja; Stedelijk Museum Zwolle (nl) starin in naravne zgodovine ter Vrouwenhuis. Museum de Fundatie, muzej likovne umetnosti province Overijssel, gostuje v nekdanji sodni dvorani na trgu Blijmarkt.

V zahodnem delu mesta, zahodno od železniške postaje, je četrt secesijskih stavb, skoncentriranih predvsem na Koningin Wilhelminastraat, Prinses Julianastraat in Prins Hendrikstraat. Te trinadstropne bivalne hiše so leta 1900 zgradili različni nizozemski arhitekti. Enajst stavb je zaščitenih s strani nizozemske vlade (rijksmonumenten).

Cerkev Broerenkerk je bila del dominikanskega samostana, ustanovljenega leta 1465. Leta 1580 so samostan zaprli in menihe izgnali. Od leta 1640 do leta 1982 so cerkev uporabljali za protestantske službe. Po obnovi v letih 1983–1988 je bila namenjena kulturnim prireditvam, danes pa je knjigarna.[14] [15]

Galerija slik[uredi | uredi kodo]

  • Thorbeckegracht in Wijndragerstoren
    Thorbeckegracht in Wijndragerstoren
  • Peperbus from the Eekwal. The house in front really is that crooked.
    Peperbus iz Eekwala. Hiša spredaj je res tako ukrivljena.
  • Praubstraat, inner city
    Praubstraat, staro mestno jedro
  • Sassenpoort
    Saška vrata (Sassenpoort)
  • Thorbeckewal in Vispoortbridge
    Thorbeckewal in Vispoortbridge
  • The Rich Friar House a center of the Devotio Moderna and later the home of Willem Bartjens
    Hiša bogatega župnika je središče Devotio Moderna in pozneje dom Willema Bartjensa
  • View of Zwolle city centre
    Pogled na središče mesta Zwolle
  • The organ in Broerenkerk
    Orgle v Broerenkerk
  • Muzej in doživetje Hermana Brooda
    Muzej in doživetje Hermana Brooda
  • The Art Nouveau gate at Prins Hendrikstraat 1-3-5. 1902, architect Geurt Gijsbertus Post
    Vrata v slogu Art Nouveau na naslovu Prins Hendrikstraat 1-3-5. 1902, arhitekt Geurt Gijsbertus Post
  • Fountain near Museum de Fundatie
    Vodomet v bližini Museum de Fundatie

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ↑ »Portefeuille burgemeester Peter Snijders« [Tasks of mayor Peter Snijders] (v nizozemščini). Gemeente Zwolle. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 6. oktobra 2019. Pridobljeno 6. oktobra 2019.
  2. ↑ »Kerncijfers wijken en buurten« [Key figures for neighbourhoods]. CBS Statline (v nizozemščini). CBS. 2. julij 2013. Pridobljeno 12. marca 2014.
  3. ↑ »Postcodetool for 8011PK«. Actueel Hoogtebestand Nederland (v nizozemščini). Het Waterschapshuis. Pridobljeno 25. marca 2014.
  4. ↑ »Bevolkingsontwikkeling; regio per maand« [Population growth; regions per month]. CBS Statline (v nizozemščini). CBS. 26. junij 2014. Pridobljeno 24. julija 2014.
  5. ↑ »Bevolkingsontwikkeling; regio per maand« [Population growth; regions per month]. CBS Statline (v nizozemščini). CBS. 26. junij 2014. Pridobljeno 24. julija 2014.
  6. ↑ Theo Holleman (1996), Een verleden op de schop, University Press, Amsterdam, ISBN 90-5356-189-7
  7. ↑ Hove, ten J. (2005).
  8. ↑ F.C. Berkenvelder (1980). »Het begin«. Zwolle 750 jaar stad (v nizozemščini). Waanders. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 16. avgusta 2006. Pridobljeno 17. marca 2007.
  9. ↑ F.C. Berkenvelder (1980). »De handel en de Hanze«. Zwolle 750 jaar stad (v nizozemščini). Waanders. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 23. maja 2012. Pridobljeno 17. marca 2007. De stedelijke geldmiddelen, het nationaal inkomen zouden wij nu zeggen, die in 1402 nog 6.000 gulden bedroegen waren in 1450 bijna verzesvoudigd tot 34.000 gulden. (Translated: The city's financial resources, the national income as we would now call it, which were 6,000 guilders in 1402, had by 1450 multiplied by six to 34,000 guilders.)
  10. ↑ »Zwolle op keerpunt van bestaan« (v nizozemščini). De Stentor. 2. marec 2005.
  11. ↑ »Léo Major | Canadian soldier«.
  12. ↑ »The One-Eyed Scout Who Liberated a Whole Town By Himself by Simple History«. YouTube. Arhivirano iz prvotnega dne 5. julija 2022. Pridobljeno 4. julija 2022.{{navedi splet}}: Vzdrževanje CS1: bot: neznano stanje prvotnega URL-ja (povezava)
  13. ↑  Eden ali več predhodnih stavkov vključuje besedilo iz publikacije, ki je zdaj v javni domeni: Chisholm, Hugh, ur. (1911). »Zwolle«. Enciklopedija Britannica (v angleščini). Zv. 28 (11. izd.). Cambridge University Press. str. 1064.
  14. ↑ »Zwolle (Ov): Broerenkerk«. archimon.nl. Pridobljeno 10. avgusta 2013.
  15. ↑ Scholten, Rick. »Waanders in the Broerenkerk«. Pridobljeno 10. avgusta 2013.[mrtva povezava]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]

Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Zwolle&oldid=5845012«