Zmečkaninski sindrom

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Zmečkaninski sindrom
Klasifikacija in zunanji viri
MKB-10 T79.5
MKB-9 958.5
DiseasesDB 13135
MeSH D003444

Zmečkaninski sindrom (angl. crush syndrome) je klinična slika, ki je posledica zmečkanja tkiva, posebej velikih mišic, in se kaže s šokom, z obsežnim edemom, oligurijo in drugimi znaki odpovedi ledvic.[1]

Vzroki[uredi | uredi kodo]

Ujme, vojne in teroristični napadi lahko terjajo naenkrat veliko število poškodb, ki povzročijo zmečkaninski sindrom. Posamezni primeri pa se pojavljajo zaradi poškodb pri nesrečah ali pa tudi zaradi daljšega časa nezavesti po intoksikaciji, anesteziji, poškodbi ali možganski kapi.[2][3]

Patofiziologija[uredi | uredi kodo]

Do zmečkaninskega sindroma pride zaradi zmečkanja mišice, pri čemer so poškodovani miociti (mišične celice) in se iz njih sprostijo v krvni obtok znotrajcelične sestavine, kar se imenuje rabdomioliza. Ena poglavitnih sestavin, ki se na ta način sprosti, je mioglobin, sorodna beljakovina hemoglobinu, ki prenaša kisik. Mioglobin se filtrira skozi ledvične glomerule v ledvične cevke, kjer povzroči obstrukcijo in ovira delovanje ledvic. Tudi druge znotrajcelične sestavine, ki se sprostijo v obtok (protoni, fosfati, kalij, nukleotidi ...) imajo pomembno vlogo v patofiziologiji zmečkaninskega sindroma.[3]

Prognoza in zdravljenje[uredi | uredi kodo]

Če bolezen ostane neprepoznana in nezdravljena, je smrtnost visoka. Četudi je zdravljenje zgodnje in se sistemski učinki bolezni minimizirajo, pogostoma pride do smrti zaradi same poškodbe okončine.[2]

Glavni cilj je prekinitev patofizioloških procesov, ki vodijo do akutne ledvične odpovedi. Hipovolemija, ki preti zaradi uhajanja velikih količin plazme in natrija v poškodovani zmečkano mišičnino, se prepreči z obilnim dajanjem intravenske tekočine. Za ohranjanje normalne plazemske prostornine v organizmu je treba dnevno aplicirati tudi 10 litrov ali več tekočine. V primeru, da pride do ledvične odpovedi, je lahko potrebna dializa. Indikacije zanjo so visoke ravni sečnine v krvi, hiperkaliemija in acidoza.[3]

Viri[uredi | uredi kodo]

  1. ^ http://lsm1.amebis.si/lsmeds/novPogoj.aspx?pPogoj=sindrom, Medicinski e-slovar, vpogled: 26. 2. 2012.
  2. ^ 2,0 2,1 Jagodzinski s sod.: Crush injuries and crush syndrome -- a review. Part 1: the systemic injury, Trauma 2010; 12 :69-88.
  3. ^ 3,0 3,1 3,2 Vanholder R, Sever MS, Erek E, Lameire N.: Acute renal failure related to the crush syndrome: towards an era of seismo-nephrology?, Nephrol Dial Transplant. 2000;15 (10): 1517–1521.