Zelena žaba

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Zelena žaba
Teichfrosch.jpg
Ohranitveno stanje taksona
Znanstvena klasifikacija
Kraljestvo: Animalia (živali)
Deblo: Chordata (strunarji)
Razred: Amphibia (dvoživke)
Red: Anura (brezrepci)
Družina: Ranidae (prave žabe)
Rod: Rana
Vrsta: R. lessonae x R. ridibunda
Znanstveno ime
Rana kl. esculenta
Linnaeus, 1758

Zelena žaba (znanstveno ime Rana kl. esculenta) je pogosta evropska žaba. Gre za hibrid med pisano žabo (Rana lessonae) in debeloglavko (Rana ridibunda), kar označuje tudi okrajšava »kl.« (za klepton ali sinklepton) v imenu vrste. V času poledenitev se je populacija obeh vrst razcepila. Novi populaciji sta nato divergirali, vendar pa sta si ostali zadosti sorodni, da imata plodne potomce. Potomci zelenih žab pa so pogosto deformirani, tako da čiste populacije zelenih žab ne obstajajo.

Značilnosti[uredi | uredi kodo]

Zelena žaba ima čokato telo, močno zaobljen gobec, horizontalne zenice in na hrbtu dve vrsti dobro vidnih žlez. Samec ima dva zvočna mehurja. Plavalna mrežica ne sega dlje kot do polovice prstov na nogi. Hrbet je živozelene do rjave barve, pri samcu je spodnja stran rumena. Samica zelene žabe je dolga med 5 in 9 cm, samec med 6 in 11 cm. Zelene žabe živijo 6 do 10 let.

Življenjski prostor[uredi | uredi kodo]

Zelena žaba živi po vsej Evropi, z izjemo juga Španije, Italije in Balkana. Živi v obrežnem pasu jezer, ribnikov in mlak in v počasi tekočih rekah z bogatim rastlinjem. Pogosto se sonči na obrežju ali na listih vodnih rastlin. Ko se začne zima, se zakoplje v zemljo na dnu mlake ali reke, kjer negibna počiva vse do spomladi. Nima stalne temperature. Njena temperatura je odvisna od temperature okolja.

Razmnoževanje[uredi | uredi kodo]

Hibridne populacije se širijo s parjenjem samic zelenih žab z eno od starševskih vrst. Samci zelenih žab nimajo potomcev. Parjenje poteka 15 dni v mesecih med februarjem in aprilom. Samica zleže med 1500 in 4000 jajčec. Paglavci se v ugodnem okolju izležejo po dveh do treh tednih in se razvijajo dva do tri mesece. Spolno zrelost dosežejo po treh letih.

Prehranjevanje[uredi | uredi kodo]

Zelena žaba se prehranjuje z žuželkami, največkrat z muhami, prehranjuje pa se še z ribjimi mladički.

Posebnosti[uredi | uredi kodo]

Zeleno žabo med vsemi žabami največ uporabljajo v prehrani, in sicer žabje krake. Veliko ima sovražnikov: ščuke, belouške in štorklje.