Zavod svetega Stanislava

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Palača zavoda v Šentvidu, zgrajena leta 1905

Zavod svetega Stanislava je slovenska rimskokatoliška ustanova namenjena izobraževanju in vzgoji. Njeni začetki segajo v zadnja leta 19. stoletja, ko je takratni ljubljanski škof Anton Bonaventura Jeglič predstavil zamisel o gradnji prve povsem slovenske gimnazije. Po mnogih zapletih, ko mestne oblasti niso dovolile gradnje v središču mesta, je Jeglič 16. julija 1901 blagoslovil temeljni kamen za gradnjo Škofovih zavodov. Gradnja je trajala več kot 4 leta, stroški pa so bili temu primerni. Škof je prostore blagoslovil 21. septembra 1905.

Gimnazija je v Škofovih zavodih delovala do 2. svetovne vojne, ko so stavbo izpraznili Nemci. Profesorji in dijaki so morali v nekaj urah zapustiti vse prostore in oditi. Po koncu vojne je bilo v prostorih današnjega zavoda zbirno mesto za ujete domobrance, ki so bili pozneje večinoma usmrčeni. Stavba je bila nato namenjena vojski. V njej je bila vojašnica JLA, ki je stavbo leta 1991 zapustila v nezavidljivem stanju.

Po osamosvojitvi leta 1991 je Rimskokatoliška cerkev stavbo dobila nazaj, že 1. septembra 1993 pa se je na Škofijski klasični gimnaziji, ki deluje znotraj zavoda, ponovno začel pouk.

Danes v prostorih Zavoda svetega Stanislava poleg Škofijske klasične gimnazije delujejo tudi Jegličev dijaški dom, Študentski dom Janeza F. Gnidovca, Glasbena šola in Slovenski dom. 1. septembra 2008 je začela delovati tudi Osnovna šola Alojzija Šuštarja.

Od ponovne oživitve zavoda leta 1993 do leta 2000 je bil direktor zavoda msgr. Borut Košir, med letoma 2000 in 2006 je to funkcijo opravljal dr. Anton Jamnik, od njegovega imenovanja za ljubljanskega pomožnega škofa pa zavod vodi dr. Roman Globokar.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]