Zaton, Dubrovnik

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje

Koordinati: Zaton, Dubrovnik 42°41′27″N, 18°02′23″E

Zaton, Dubrovnik
Zaton, veliki i mali.jpg
Država: Zastava Hrvaške Hrvaška
Število prebivalcev: 858 (2001)
Mesto: Dubrovnik
Županija: Dubrovniško-neretvanska županija Dubrovniško-neretvanska županija
Republika Hrvatska - Državni zavod za statistiku: Naselja i stanovništvo Republike Hrvatske 1857.-2001.

Zaton je skupno ime za istoimenski zaliv in tri naselja z manjšim pristaniščem pred Dubrovnikom (Hrvaška).

Geografija[uredi | uredi kodo]

Zaton je okoli 2 km dolg zaliv s tremi naselji okoli 8 km severozahodno od Dubrovnika ob magistralni cesti Split - Dubrovnik. Naselja ležijo med naseljema Stikovica in Orašac ob globoko zajedenem zalivu s prijetnimi plažami.

Največje naselje Veliki Zaton leži na zahodni strani zaliva nasproti Stikovice. Mali Zaton, sedaj Zaton Doli leži na severovzhodni obali zaliva, tretje naselje, Soline pa ležijo ob istoimenskem zalivčku med obema prej imenovanima naseljema.

Kraj ima dva pomola, ob katerih je mogoč privez plovil z ugrezom do 3 metrov. Boljše sidrišče je v severnem delu zaliva. Tu je morje globoka do 12 m. Pristan je odprt zahodnim, sidrišče pa južnim vetrovom.

Prebivalstvo[uredi | uredi kodo]

Zaton večinoma naseljujejo Hrvati. Po popisi leta 2001 je tu živelo v treh naseljih 858 stalnih prebivalcev.

Pregled števila prebivalcev po letih[1]
1857 1869 1880 1890 1900 1910 1921 1931 1948 1953 1961 1971 1981 1991 2001
521 521 485 498 489 497 450 457 437 454 434 456 565 707 858

Ime kraja[uredi | uredi kodo]

Ime kraja se najverjetneje povezuje z imenom za morski zaliv (zaliv - zaton) ob katerem se naselje nahaja.

Gospodarstvo[uredi | uredi kodo]

Čeprav je Zaton eno redkih naselij v neposredni bližini Dubrovnika, ki nima nobenega hotela je turizem kljub temu najbolj razvita gospodarska dejavnost. Prebivalci se ukvarjajo predvsem z uslužnostno dejavnostjo v turizmu: oddaja sob, apartmajev in gostinstvom.

Poleg tega pa se ukvarjajo še z ribolovm in trgovinsko dejavnostjo.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Tu so nekoč dubrovniški bogatini (Sarake, Sorkočevići, Koboge, Gučetići, Mančetići, Palmotići, Lukarevići, Natali in drugi) gradili svoje poletne hišice. Od stare župnijske cerkve postavljena na temeljih staroromanske cerkve iz leta 1050 ni zaradi mnogih predelav skozi stoletja ostalo nič izvirnega.

V Malem Zatonu, za Sorkočevićevo poletno hišo je izvir imenovan Vrelo. Voda iz tega izvira je bila v preteklosti napeljana do Dubrovnika, istočasno pa pobanjala tudi vodne mline.

V zalivčku Soline so bile v preteklosti soline. Od leta 1333 so bile v lasti Lukarevićev, kasneje pa Mančetićev. Na griču pred vhodom v zalivček stojijo ostanki utrdbe, ki so jo začeli graditi Napoleonovi vojaki.

Viri in opombe[uredi | uredi kodo]

Glej tudi[uredi | uredi kodo]