XXI. legija Rapax

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Legio XXI Rapax
LEG XXI RAPAX.gif
Signum XXI. legije
Država: Rimska republika
Rimsko cesarstvo
Tip: rimska legija
Garnizija/Štab: • Castra Regina (po letu 15 pr. n. št.)
• Castra Vetera (9)
• Vindonissa (46-69)
• Castrum Moguntiacum (70)
Panonija (89-92)
Maskota: kozorog
Konflikti: kantabrijska vojna (29–19 pr. n. št.)
• upor Retov (16-15 pr. n. št.)
batavijski upor (70)

XXI. plenilska legija (latinsko Legio vigesima prima rapax) je bila rimska legija, ki jo je leta 31 pr. n. št. ustanovil kasnejši cesar Avgust, verjetno iz legionarjev drugih legij. XXI. legijo so leta 92 uničili Sarmati. Njen simbol je bil kozorog.

Avgust je svojo novo legijo verjetno poslal v Tarakonsko Hispanijo na vojni pohod proti Kantabrom. Bila je tudi ena od petih legij, ki jih je Druz leta 16-15 pr. n. št. uporabil za zatrtje upora Retov. Po letu 15 pr. n. št. je bila legija nameščena v Castra Regina (Regensburg) v novi provinci Retiji.

Po katastrofalnem rimskem porazu in izgubi treh legij v bitki v Tevtoburškem gozdu leta 9 je bila kot okrepitev premeščena v Spodnjo Germanijo, kjer je bazni tabor Castra Vetera (Xanten) delila s V. legijo Alaudae. Obe legiji sta se leta 14 n. št. uprli.[1] Leta 43 sta bili premeščeni v Vindonisso v Gornji Germaniji.

Napis iz Glanuma (Francija), posvečen različnim božanstvom, ki so ga postavili veterani XXI. legije Rapax

Od leta 46 do 69 je bila v Vindonissi s še dvema dvema kohortama pomožne vojske, najprej s III. kohorto Hispanorum in VI. kohorto Raetorum in zatem s VII. kohorto Raetorum equitata in XXVI. kohorto voluntariorum civium Romanorum.

V letu štirih cesarjev (69) je skupaj z rimsko vojsko na renski meji podprla svojega poveljnika Vitelija na pohodu na Rim. Vitelija je še pred koncem leta porazil njegov nasprotnik Vespazijan.

Naslednje leto je sodelovala v zatiranju batavijskega upora in rešila štiri legije, ki so jih zajeli uporniki pod vodstvom Gaja Julija Civila. Po zatrtju upora je bila premeščena v Gornjo Germanijo, kjer je Castrum Moguntiacum (Mainz) delila s XIV. legijo Gemina.

Leta 89 sta legiji v Moguntiacu podprli svojega komandanta Lucija Antonija Saturnina v vstaji proti cesarju Domicijanu. Po neuspelem uporu so legiji ločili in XXI. legijo poslali v Panonijo, kjer so jo leta 92 med boji s Sarmati ob spodnji Donavi uničili, verjetno Roksolani.[2]

Sklica[uredi | uredi kodo]

  1. ^ Tacit, Anali, 1.45.
  2. ^ J. Bennett (1997), Trajan: Optimus Princeps, Life and Times, Routledge, str. 33, ISBN 9780415165242.

Vir[uredi | uredi kodo]

  • Em. Ritterling, Legio (XXI rapax), Paulys Realencyclopädie der classischen Altertumswissenschaft (RE), XII. zvezek, 2, Stuttgart, 1925, kolone 1781–1791.