Vodni drsalci

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Vodni drsalci
Aquarius remigis
Aquarius remigis
Znanstvena klasifikacija
Kraljestvo: Animalia (živali)
Deblo: Arthropoda (členonožci)
Razred: Insecta (žuželke)
Red: Hemiptera (polkrilci)
Podred: Heteroptera (stenice)
Nižji red: Gerromorpha (sorodstvo vodnih drsalcev)
Družina: Gerridae
Leach, 1815
Poddružine[1]

Vodni drsalci (znanstveno ime Gerridae) so družina stenic iz sorodstva vodnih drsalcev, ki je znana predvsem po tem, da njeni predstavniki preživijo večino življenja na vodni gladini. Družino sestavlja okrog 500 danes živečih opisanih vrst, ki jih združujemo v 60 rodov, te pa v osem poddružin.[1]

Telesne značilnosti[uredi | uredi kodo]

Vodna drsalca (verjetno Gerris najas) med parjenjem

Predstavniki merijo v dolžino od 1,6 mm (drobni predstavniki rodu Rheumatobates) do 36 mm. Prav tako je raznolika oblika njihovega telesa, ki je lahko zelo podolgovata ali skoraj povsem kroglasta, vsi pa imajo značilno dolge noge (le prvi par je kratek in čokat). Njihovo telo in noge so povsem prekriti s krajšimi ali daljšimi dlačicami. Glava je pogosto podaljšana v kljunec. Kot pri nekaterih drugih skupinah stenic (npr. šuštarjih), se tudi pri vodnih drsalcih pojavlja različna razvitost kril. Večinoma sestavljajo populacijo osebki z nepopolno razvitimi ali nerazvitimi krili, del pa ima polno razvita krila. Variabilna je tudi dolžina zadka.[1]

Ekologija[uredi | uredi kodo]

Predstavniki so plenilski, prehranjujejo se z žuželkami, mehkužci in drugimi majhnimi organizmi, ki jih lovijo na vodni gladini ali tik pod njo z močnimi sprednjimi nogami, ki se končujejo s krempeljcem. Za stanje na vodni gladini izkoriščajo površinsko napetost vode. To jim omogoča množica drobnih dlačic, ki poraščajo njihove noge in trup. Posledica natančne geometrične razporeditve dlačic je, da se poveča koeficient površinske napetosti, s tem pa tudi sila, s katero lahko posamezna noga pritiska na gladino ne da bi se potopila.[2] Funkcijo dlačic dopolnjuje hidrofoben vosek, ki prekriva njihov zunanji skelet.

Naprej se premikajo na podoben način kot veslač v čolnu. Prvi in zadnji par nog žuželke delujeta kot stabilizatorja, s srednjim parom pa se odrivajo od zadnjega roba vdolbine, ki nastane zaradi pritiskanja noge na gladino.[3]

Pet vrst iz rodu Halobates namesto sladkih voda poseljuje odprte oceane. To so edini predstavniki žuželk, ki uspevajo v tem habitatu.[4] Za Slovenijo je znanih okrog 10 vrst vodnih drsalcev, med katerimi so najpogostejši jezerski drsalec (Gerris lacustris), rumenoprsa drsalca (G. thoracicus in G. costai) ter rečni drsalec (G. najas).[5]

Viri in opombe[uredi | uredi kodo]

  1. ^ 1,0 1,1 1,2 Schuh R.T., Slater J.A. (1995). True Bugs of the World (Hemiptera: Heteroptera). Classification and Natural History. Cornell University Press, Ithaca, New York, ZDA 336 str.
  2. ^ Gao X. & Jiang L (2004). »Biophysics: water-repellent legs of water striders«. Nature 432(7013): 36. DOI: 10.1038/432036a. PMID 15525973.
  3. ^ (6.8.2003) MIT leaps to solution of walking-on-water mystery. MIT News. Pridobljeno 11.3.2009.
  4. ^ Sperling F. (2001). »Molecular genetics and distribution of the ocean-skater Halobates (Heteroptera: Gerridae)« (prispevek na konferenci). ESA 2001 annual meeting, San Diego, CA, december 2001.
  5. ^ Sket B. s sod (ur.) (2003). Živalstvo Slovenije. Ljubljana: Tehniška založba Slovenije. ISBN 86-365-0410-4 (COBISS)
  • Chinery M. (1993). Field guide: Insects of Britain and Northern Europe (3rd Edition). London: HarperCollins Publishers. ISBN 0-00-219918-1 (COBISS)

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]