Velika bela čaplja

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Velika bela čaplja
Great Egret 7331.jpg
Ohranitveno stanje taksona
Znanstvena klasifikacija
Kraljestvo: Animalia (živali)
Deblo: Chordata (strunarji)
Razred: Aves (ptiči)
Red: Ciconiiformes (močvirniki)
Družina: Ardeidae (čaplje)
Rod: Ardea
Vrsta: A. alba
Znanstveno ime
Ardea alba
(Linnaeus, 1758)
Sinonimi

Casmerodius albus
Egretta alba

Velika bela čaplja (znanstveno ime Ardea alba) je velika ptica iz družine čapelj, ki živi v večini tropskih in toplejših zmernih predelov sveta.

Z višino okrog enega metra in težo do 950 g sodi med večje predstavnike čapelj ter je le za spoznanje manjša od sive čaplje. Njeno perje je v celoti belo, od ostalih belih čapelj jo ločimo po oranžnem kljunu in temnih nogah. Samca in samice na zunaj ni mogoče ločiti, prav tako so mladiči praktično enaki odraslim izven paritvene sezone. Med paritvijo zrastejo odraslim na hrbtu okrasna peresa, kljun potemni, noge pa postanejo na vrhu rdečkaste.

Med letom je prepoznavna po počasnih, močnih zamahih s perutmi, vratu, ki ga drži ukrivljenega v obliki črke S, in nogah, ki molijo daleč izza repa. Oglaša se ne, z izjemno kratkih, raskavih klicev, ki jih spušča v koloniji.

Prehrana[uredi | uredi kodo]

Velika bela čaplja se prehranjuje z ribami, žabami in malimi sesalci, občasno pa tudi z manjšimi ptiči in plazilci, ki jih lovi v plitvi vodi, močvirjih in na vlažnih travnikih. Lovi tako, da stoji popolnoma pri miru, nato pa s sunkovitim iztegom vratu nabode žival, ki pride mimo. Plen občasno tudi počasi zalezuje.

Razmnoževanje in razširjenost[uredi | uredi kodo]

Odrasla velika bela čaplja z mladiči v gnezdu

Velika bela čaplja gnezdi spomladi do zgodaj poleti, par ima letno po eno leglo. Veliko gnezdo splete iz vej visoko v drevesu, kolonije so največkrat v bližini območij, kjer se prehranjujejo - ob večjih jezerih, močvirjih ipd. Mladiči so puhasti gnezdomci, zanje skrbita oba starša.

Vrsta je delna selivka; razširjena je po večini tropskih in toplejših zmernih predelov sveta, vendar se osebki, ki živijo severneje, pozimi umaknejo iz prehladnih območij.

V Sloveniji je ta vrsta še konec sedemdesetih let prejšnjega stoletja veljala za redkega gosta, desetletje kasneje pa se je njena številčnost povečala (verjetno predvsem na račun povečanja velikosti populacije na gnezdiščih v Panoniji) in na slovenskem je pričela tudi redno gnezditi. Danes je tu stalno prisotna, tudi izven gnezditvenega obdobja. Največ jih prezimuje v severovzhodni Sloveniji, pomembnejše prezimovališče pa so tudi Sečoveljske soline.

Taksonomija[uredi | uredi kodo]

Vrsto so včasih uvrščali v rod Egretta, po novejših spoznanjih pa sodi v rod Ardea skupaj z ostalimi velikimi čapljami. Nekateri avtorji jo uvrščajo v lasten rod Casmerodius.

Prepoznane so štiri podvrste velike bele čaplje z različno geografsko razširjenostjo, ki se le malenkostno razlikujejo po telesnih značilnostih:

  • Ardea alba alba, Evropa
  • Ardea alba egretta, Amerika
  • Ardea alba melanorhynchos, Afrika
  • Ardea alba modesta, Azija in Avstralazija

Viri[uredi | uredi kodo]

  1. ^ BirdLife International (2008). Casmerodius albus . Rdeči seznam IUCN ogroženih vrst 2008. IUCN 2008. Pridobljeno: 1.8.2009.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]

(v slovenščini)
(v angleščini)
  • Great Egret. All About Birds, The Cornell Lab of Ornithology