Tong jabgu kagan

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Tong jabgu kagan
Kagan Zahodnega turškega kaganata
Vladanje618-628
PredhodnikŠeguj kagan
NaslednikKulug Sibir (Bagatur kagan)
Rojstvo
Smrt628({{padleft:628|4|0}})
Zahodnoturški kaganat
RodbinaAšina
Religijabudizem[1]

Tong jabgu kagan, znan tudi kot Tung jabgu in Tong jabgu (tradicionalno kitajsko 統葉護可汗, poenostavljeno kitajsko 统叶护可汗, pinjin Tǒng Yèhù Kěhán, Wade-Giles T'ung Yeh-hu K'o-han, srednje kitajsko *t'uong d'źiap-ġuo k'â-ġân[2]) je bil od leta 618 do 628 kagan Zahodnega turškega kaganata, * ni znano, † 628.

Tong jabgu je bil brat Šeguja, predhodnega kagana zahodnih Gokturkov, ki je vladal od leta 611 do 618, in član vladarske rodbine Ašina.[3] Na njegovo vladavino se gleda kot na višek Zahodnega turškega kaganata.[4]

Ime[uredi | uredi kodo]

Njegovo ime je prečrkovano iz kitajske pismenke 統, ki pomeni "glavna svilena nit > smernica,[5] združiti, poveljevati, vladati".[6] Karakanidski učenjak Mahmud al-Kašgari, ki je ustvarjal v 11. stoletju, je razlagal, da beseda toŋa (Tong) v srednjeturškem jeziku pomeni "tiger".[7] Gerard Clauson mu ugovarja in trdi, da beseda toŋa pomeni "heroj, izemen vojščak".[8]

Vladanje[uredi | uredi kodo]

Gokturški kaganati v njihovem največjem obsegu okoli leta 600

Tong jabgu je vzdrževal tesne odnose s kitajsko dinastijo Tang in se morda poročil z eno od kitajskih princes.[9] Kagana je opisal kitajski budistični romar Šuanzang med obiskom turške zahodne prestolnice Sujab.[10] Gao in La Vaissière se s tem ne strinjata in trdita, da romar ni opisal njega, ampak njegovega sina Si jabguja.[11][12] Šuanzang je kagana opisal takole:

Kan je nosil zeleno satenasto obleko. Njegovi lasje so bili dolgi deset metrov in prosto viseči. Čelo mu je ovijal trak iz bele svile, zvezan v zatilju. Navzoči služabniki, ki jih je bilo dvesto, so vsi nosili vezena oblačila in stali na njegovi desni in levi. Preostanek njegovega vojaškega spremstva [je bil] oblečen v krzno, serž in fino volno. Vojaki s sulicami, praporci in loki so stali v vrsti, jezdeci kamel in konj pa so se raztezali daleč izven [pogleda].[13]

Po pisanju v Stari knjigi Tangov so Tong jabgujevo vladavino šteli za zlato dobo Zahodnega gokturškega kaganata:

Tong Jehu kagan je pogumen in zvit človek. Dober je v vojnih veščinah. Nadziral je plemena Tielejev na severu, se soočil s Perzijo na zahodu in se povezal s Kasmiro (Kašmir) na jugu. Podrejene so mu vse države. Vladal je deset tisoč možem s puščicami in loki ter vzpostavil svojo oblast nad zahodno regijo. Zasedel je deželo Vusun in svoj šotor preselil v Čiančuan severno od Taškenta. Vsi knezi zahodne regije so postali njegovi elteberji (vazali). Moč zahodnih Turkov še nikoli ni dosegla takšne stopnje.[14]

Pohodi proti Perziji[uredi | uredi kodo]

Sasanidska trdnjava v Derbentu, zgrajena za obrambo pred nomadi s severa; Derbent je igral ključno vlogo v Tong jabgujevih pohodih v Perzijo

Tong jabgu se je vojskoval s Sasanidi v Iranu. V zgodnjih 620. letih je kaganov nečak Bori šad vodil vrsto napadov čez Kavkaško gorovje na perzijsko ozemlje. Številni zgodovinarji so prepoznali Tong jabguja kot Ziebela, omenjenega v bizantinskih virih. Ziebel je (kot hazarski kagan) v letih 627–628 sodeloval s cesarjem Heraklijem na Kavkazu proti perzijskemu sasanidskemu imperiju.[15] Nekateri zgodovinarji že dolgo trdijo, da Tong jabguja ni mogoče istovetiti z Ziebelom ali katerim koli vladarjem Hazarov, in da je morda umrl že leta 626. Najnovejša raziskava na to temo dokazuje, da je njihova trditev pravilna: če je Tong res umrl leta 628, je treba Ziebela istovetiti s Tong jabgujevim stricem Sipi kaganom, ki je umoril svojega nečaka in se za kratek čas povzpel na prestol.[16] Ime Sipi se je takrat izgovarjalo Zibil. Bil je majhen kagan, ki je vladal v zahodnem delu Tong jabgujevega kaganata, natančno tako kot Ziebel v bizantinskih virih. Ziebel je v bizantinskih virih opisan kot Tongov brat, v kitajskih virih pa kot njegov stric, kar je dolgo onemogočalo njegovo identifikacijo.[17]

20 metrov visoka Aleksandrova vrata se raztezajo od obale Kaspijskega jezera do 40 kilometrov oddaljenega Kavkaza in še stojijo

Državna uprava[uredi | uredi kodo]

Tong jabgu je za upravljanje različnih plemen in vladarjev pod njegovim vrhovnim gospodstvom imenoval guvernerje ali tudune.[10] Poveljnik Hazarjev, najzahodnejšega turškega plemena, ki je bilo zvesto Zahodnim Gokturkom, je bil po vsej verjetnosti Tong jabgujev nečak Bori šad. Ta veja družine je morda sredi 7. stoletja dala Hazarjem njihove prve kagane.[18]

Smrt[uredi | uredi kodo]

Tong jabguja je okoli leta 630 umoril njegov stric Kulug Sibir, pristaš dulujske frakcije. Po njegovi smrti se je kaganat v veliki meri razsul. Čeprav je obstajal še nekaj desetletij, preden je padel pod kitajsko oblast, so mnoga vazalna plemena postala neodvisna. Neodvisne so postale tudi številne države naslednice, vključno s Hazarskim kaganatom in Veliko Bolgarijo.[19]

Družina[uredi | uredi kodo]

Kagan je imel najmanj dva sinova:

  • Si jabguja in
  • Tarduš šada (達頭设), jabguja Baktrije.

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ↑ Allchin Raymond Allchin (2019). The Archaeology of Afghanistan: From Earliest Times to the Timurid Period: New Edition. str. 5–96.
  2. ↑ Golden, P.B. An Introduction to the History of the Turkic Peoples. Series: Turcologica, 9. Wiesbaden: Otto-Harrassowitz. str. 135, 71.
  3. ↑ Christian 260
  4. ↑ Golden, Nomads, str. 30.
  5. ↑ Zadrapa, L. (2017). Structural Metaphor at the Heart Of Untranslatability in Ancient Chinese and Ancient Chinese Texts: a Preliminary Study Of The Case Of The Lexical Field of 'Norm'" in Philologica. Zv. 4. Charles University: Karolinum Press. str. 42.
  6. ↑ Xue 284
  7. ↑ Maħmūd al-Kašğari (1982). Robert Dankoff; James Kelly (ur.). Dīwān Luğāt al-Turk. Sources of Oriental Languages and Literature. Zv. 2. str. 337.
  8. ↑ Clauson, Gerard (1972). An Etymological Dictionary of Pre-Thirteenth-Century Turkish. Oxford: Clarendon Press. str. 515.
  9. ↑ Golden, Introduction, str. 135.
  10. ↑ 10,0 10,1 Christian 260.
  11. ↑ Gao 113.
  12. ↑ La Vaissière 2010.
  13. ↑ Prirejeno po Watters I:74,77.
  14. ↑ Ying, Lin. Western Turks and Byzantine gold coins found in China - Transoxiana
  15. ↑ Golden, Introduction, str. 135; Christian, str. 260.
  16. ↑ La Vaissière 2013.
  17. ↑ La Vaissière 2010b
  18. ↑ Christian, str. 283; Artamanov, str. 170–180.
  19. ↑ Christian, str. 260–285.

Viri[uredi | uredi kodo]

  • Artamonov, Mikhail. Istoriya Khazar. Leningrad, 1962.
  • Brook, Kevin Alan. The Jews of Khazaria. 3rd ed. Rowman & Littlefield Publishers, Inc, 2018. ISBN 978-1-5381-0342-5
  • Christian, David. A History of Russia, Mongolia and Central Asia. Blackwell, 1999.
  • Gao Lei. "Revision of Zhongguo Lishi Da Cidian's Sui Tang Wudai Juan (Comprehensive Dictionary of Chinese History, vol. Sui, Tang and Five Dynasties)". Journal of Yantai Normal Institute's Philosophy & Social Sciences, 2001.
  • Gibbon, Edward. The History of the Decline and Fall of the Roman Empire. London, 1845.
  • Golden, Peter Benjamin. Introduction to the History of the Turkic Peoples. Wiesbaden: Harrasowitz, 1992.
  • Golden, Peter Benjamin. Khazar Studies: An Historio-Philological Inquiry into the Origins of the Khazars. Budapest: Akadémiai Kiadó, 1980.
  • Golden, Peter Benjamin. Nomads and Sedentary Societies in Medieval Eurasia. Washington, D.C.: American Historical Society, 1998.
  • Klyashtorny, S.G. and T.I. Sultanov. Kazakhstan. Alma-Ata, 1992.
  • La Vaissière, E. de "Notes sur la chronologie de Xuanzang" Journal Asiatique 298.1 2010 pp. 157–168. [1]
  • La Vaissière, E. de "Oncles et frères : les qaghans Ashinas et le vocabulaire turc de la parenté" Turcica 42, 2010, p. 267–277 [2]
  • La Vaissière, E. de "Ziebel Qaghan identified" in C. Zuckerman (ed.), Constructing the 7th century (Travaux et mémoires 17), Paris 2013, pp. 741–748 [3]
  • Mango, C. & R. Scott (trans.), The Chronicle of Theophanes Confessor, Oxford University Press, 1997.
  • Movses Kagankatvatsi. История агван Моисея Каганкатваци, писателя X века (trans. and ed. by Patkanov). St. Petersburg, 1861.
  • Xue, Zongzheng. A History of Turks. Beijing: Chinese Social Sciences Press, 1992. ISBN 7-5004-0432-8.
Tong jabgu kagan
Klan Ašina
Rojen: ni znano Umrl: 628
Predhodnik:
Šeguj kagan 		Kagan Zahodnega turškega kaganata
618 - 628 		Naslednik:
Kulug Sibir
Splošno
Narodne knjižnice
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Tong_jabgu_kagan&oldid=6142377«