Aleksandrova vrata

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Darijalska soteska na meji med Gruzijo in Rusijo
Derbentsko obzidje

Aleksandrova vrata, legendarna pregrada, ki jo je, po izročilu, na Kavkazu zgradil "velik in pravičen vladar Dhū l-Qarnain, da bi preprečil (severnim nomadom) Gogom in Magogom napadati ljudi, ki so potovali (od zahoda) proti vzhodu".[1]

Prepoznavanje Dhū l-Qarnaina v zgodovinskem kontekstu je težavno, zato je o njem nastalo več teorij. Sodobni strokovnjaki ga pogosto enačijo z Aleksandrom Velikim[2][3][4] Takšno domnevo podpirajo tudi tradicionalni islamski učenjaki.[5] Nekateri sodobni strokovnjaki ga enačijo s Kirom Velikim[6] in bizantinskim cesarjem Heraklijem.[7]

Aleksandrova vrata se pogosto istovetijo s Kaspijskimi vrati v Derbentu in Darijalsko sotesko na Kavkazu. Povezujejo jih tudi z Aleksandrovim zidom (Veliki gorganski zid) v iranski provinci Golestan na jugovzhodni obali Kaspijskega jezera, od katerega se je ohranilo približno 180 km in je v zelo slabem stanju.[8]

Obe zgradbi so zgradili perzijsko monarhi. Derbent (perzijsko دربند, Darband) pomeni "zaprta vrata" je bil zgrajen konec 5. ali na začetku 6. stoletja, ko je mesto obnovil Kavad I. iz perzijske Sasanidske dinastije.

Veliki gorganski zid je zgradilo Partsko cesarstvo v približno istem obdobju kot je bil zgrajen Kitajski zid, se pravi v 3. stoletju pr. n. št.. Zid so v 3.-7. stoletju obnovili Sasanidi.[9]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ^ Tafsir ibn Kathir, Koran, 18:84.
  2. ^ W.M. Watt, al-Iskandar, Encyclopaedia of Islam, 2. izdaja, 4, 1997, str. 127.
  3. ^ H. Algid, Mīrzā Malkum Khān, A Study in the History of Iranian Modernism, University of California Press, ISBN 978-0520022171, str. 292.
  4. ^ S. Price in P. Thonemann, The Birth of Classical Europe: A History from Troy to Augustine, Viking penguin, 2011, str. 143.
  5. ^ Alexander the Great, Oxford Islamic Studies Online.
  6. ^ Ma'arefat Al-Maad - Ma'ad Shanasi, موقع المتقين.
  7. ^ V. Popp, K.-H. Ohlig, Der frühe Islam. Eine historisch-kritische Rekonstruktion anhand zeitgenössischer Quellen, Schiler Verlag, 2.izdaja, 2010, str. 36.
  8. ^ Kleiber 2007.
  9. ^ Omrani Rekavandi, H., Sauer, E., Wilkinson, T. & Nokandeh, J. (2008), The enigma of the red snake: revealing one of the world’s greatest frontier walls, [1] Current World Archaeology, 27, februar/marec 2008, str. 12-22, PDF 5.3 MB [2], str. 13.

Vira[uredi | uredi kodo]

  • M. Artamonov, Древний Дербент (Stari Derbent), Sovjetska arheologija, 8, 1946.
  • K. Kleiber, Alexander's Caspian Wall – A Turning-Point in Parthian and Sasanian Military Architecture?, Folia Orientalia, 42/43, 2006/2007, str. 173–195.