Thionville
| Občina Thionville |
|
| Lega | |
| Zemljepisna dolžina: | 06° 10' 09" E |
| Zemljepisna širina: | 49° 21' 32" N |
| Uprava | |
|---|---|
| Država | Francija |
| Regija: | Lorena |
| Departma: | Moselle (podprefektura) |
| Okrožje: | Thionville vzhod / zahod |
| Kanton: | Thionville-Vzhod Thionville-Zahod |
| Interkomunaliteta: | Aglomeracijska skupnost Portes de France-Thionville |
| Župan: | Jean-Marie Demange (2001-2008) |
| Statistični podatki o | |
| Nadmorska višina: | 147 m–423 m (povpr. 150 m) |
| Površina kopnega:¹ | 49,86 km² |
| Prebivalstvo:² (1999) |
40.907 |
| - gostota: (1999) | 820/km² |
| Razno | |
| INSEE/Poštna številka | 57672/ 57100: |
| ¹ Podatki iz francoske zemljiške knjige, ki izključuje jezera, ribnike, ledenike > 1 km² in rečne estuarje. | |
| ² Population sans doubles comptes: enkratno štetje prebivalcev več občin (npr. študenti in vojaški uslužbenci). | |
Thionville (luksemburško Diddenuewen, nemško Diedenhofen) je mesto in občina v severovzhodni francoski regiji Loreni, podprefektura departmaja Moselle. Leta 1999 je mesto imelo 40.907 prebivalcev.
Vsebina |
Geografija [uredi]
Mesto leži ob reki Mozeli severno od Metza v bližni meje z Luksemburgom.
Administracija [uredi]
Thionville je sedež dveh kantonov:
- Kanton Thionville-Vzhod (del občine Thionville: 19.063 prebivalcev),
- Kanton Thionville-Zahod (del občine Thionville: 21.844 prebivalcev).
Mesto je prav tako administrativno središče dveh okrožij:
- Okrožje Thionville-Vzhod (kantoni Cattenom, Metzervisse, Sierck-les-Bains, Thionville-Vzhod/Zahod, Yutz: 127.541 prebivalcev),
- Okrožje Thionville-Zahod (kantoni Algrange, Fameck, Florange, Fontoy, Hayange, Moyeuvre-Grande: 119.045 prebivalcev).
Zgodovina [uredi]
Ozemlje Thionvilla je bilo v zgodnjem srednjem veku naseljeno z germanskim plemenom Alemanov. Naselbina se prvikrat omenja kot theodonis villa v letu 753 (1236 v francoski obliki Thionisvilla).
2. februarja 835 je v njem potekala sinoda, na kateri je bil ponovno izvoljen za svetorimskega cesarja Ludvik Pobožni, z mesta rheimskega nadškofa pa je bil odstavljen Ebbo.
V 10. stoletju je ozemlje pripadlo Luksemburgu. Med tridesetletno vojno leta 1639 je bil oblegan, štiri leta kasneje (1643) pa zaseden s strani francoske vojske. S Pirenejskim mirom 1659 je bil Thionville tudi uradno predan Franciji. Od začetka francosko-pruske vojne 1870 do konca prve svetovne vojne 1918 je bil de Nemškega rajha. V letu 1930 je postal središče utrjenega odseka Maginotove linije. Ponovno je bil okupiran s strani Nemčije v času druge svetovne vojne.
Znamenitosti [uredi]
- Musée de la Tour aux Puces,
- autel de la Patrie (oltar domovine),
- cerkev sv. Maksimina,
- stražni stolp,
- dvorec Volkrange,
- trdnjava Guentrange
Pobratena mesta [uredi]
Glej tudi [uredi]
Zunanje povezave [uredi]
| Wikimedijina Zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Thionville |