Thionville

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje

Koordinati: 49° 22’ severne širine, 6° 10’ vzhodne dolžine

Občina Thionville
Thionville.JPG

Grb
Lega
Zemljepisna dolžina: 06° 10' 09" E
Zemljepisna širina: 49° 21' 32" N
Uprava
Država Francija
Regija: Lorena
Departma: Moselle (podprefektura)
Okrožje: Thionville vzhod / zahod
Kanton: Thionville-Vzhod
Thionville-Zahod
Interkomunaliteta: Aglomeracijska skupnost
Portes de France-Thionville
Župan: Jean-Marie Demange
(2001-2008)
Statistični podatki o
Nadmorska višina: 147 m–423 m
(povpr. 150 m)
Površina kopnega:¹ 49,86 km²
Prebivalstvo
(1999)
40.907
 - gostota: (1999) 820/km²
Razno
INSEE/Poštna številka 57672/ 57100:
¹ Podatki iz francoske zemljiške knjige, ki izključuje jezera, ribnike, ledenike > 1 km² in rečne estuarje.
² Population sans doubles comptes: enkratno štetje prebivalcev več občin (npr. študenti in vojaški uslužbenci).
Francija

Thionville (luksemburško Diddenuewen, nemško Diedenhofen) je mesto in občina v severovzhodni francoski regiji Loreni, podprefektura departmaja Moselle. Leta 1999 je mesto imelo 40.907 prebivalcev.

Geografija[uredi | uredi kodo]

Mesto leži ob reki Mozeli severno od Metza v bližni meje z Luksemburgom.

Administracija[uredi | uredi kodo]

Lega okrožja Thionville-Vzhod v regiji
Lega okrožja Thionville-Zahod v regiji

Thionville je sedež dveh kantonov:

  • Kanton Thionville-Vzhod (del občine Thionville: 19.063 prebivalcev),
  • Kanton Thionville-Zahod (del občine Thionville: 21.844 prebivalcev).

Mesto je prav tako administrativno središče dveh okrožij:

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Ozemlje Thionvilla je bilo v zgodnjem srednjem veku naseljeno z germanskim plemenom Alemanov. Naselbina se prvikrat omenja kot theodonis villa v letu 753 (1236 v francoski obliki Thionisvilla).

2. februarja 835 je v njem potekala sinoda, na kateri je bil ponovno izvoljen za svetorimskega cesarja Ludvik Pobožni, z mesta rheimskega nadškofa pa je bil odstavljen Ebbo.

V 10. stoletju je ozemlje pripadlo Luksemburgu. Med tridesetletno vojno leta 1639 je bil oblegan, štiri leta kasneje (1643) pa zaseden s strani francoske vojske. S Pirenejskim mirom 1659 je bil Thionville tudi uradno predan Franciji. Od začetka francosko-pruske vojne 1870 do konca prve svetovne vojne 1918 je bil de Nemškega rajha. V letu 1930 je postal središče utrjenega odseka Maginotove linije. Ponovno je bil okupiran s strani Nemčije v času druge svetovne vojne.

Znamenitosti[uredi | uredi kodo]

  • Musée de la Tour aux Puces,
  • autel de la Patrie (oltar domovine),
  • cerkev sv. Maksimina,
  • stražni stolp,
  • dvorec Volkrange,
  • trdnjava Guentrange

Pobratena mesta[uredi | uredi kodo]

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]