Slezenovke

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Slezenovke
Navadni slez (Althaea officinalis)
Navadni slez (Althaea officinalis)
Znanstvena klasifikacija
Kraljestvo: Plantae (rastline)
Poddeblo: Magnoliophyta (kritosemenke)
Razred: Magnoliopsida (dvokaličnice)
Red: Malvales (slezenovci)
Družina: Malvaceae
Juss.

Slezenovke (znanstveno ime Malvaceae) so družina rastlin iz rodu slezenovcev. Slezenovke so razširjene po vsem svetu. Zajemajo 9 poddružin, 243 redov in skupno 4225 vrst.

Razširjenost[uredi | uredi kodo]

Pomembne so zlasti v tropskih in subtropskih krajih.

Opis[uredi | uredi kodo]

Med slezenovkami so drevesa, grmi, večina pa je zelnatih rastlin. Navadno so z veliki lepimi cvetovi, na katerih se jasno vidijo znamenja družine: številni prašniki, ki so jim prašne niti med seboj zrasle zelo visoko, tako da so prašnice nagnetene kot na vrhu stebriča, ter pet prostih čašnih in venčnih listov. So močno dlakave ali luskaste.

Listi in steblo[uredi | uredi kodo]

Listi so celi ali deljeni, s prilisti. Razvrščeni so spiralasto.

Cvet[uredi | uredi kodo]

Cvetovi slezenovk so veliki, dvospolni, zvezdaste oblike. So praviloma petštevni - sestavljeni so iz petih obarvanih cvetnih listov, petih zelenih venčnih listov ter številnih prašnikov, ki obkrožajo pestič. Plodnica je nadrasla.

Plod in seme[uredi | uredi kodo]

Plod je glavica ali pa razpade na posamezne plodiče (člene).

Sistematika[uredi | uredi kodo]

Poddružine in pomembnejši rodovi[uredi | uredi kodo]

V oklepaju je podano število vrst v rodu.

Viri[uredi | uredi kodo]

  • A. Martinčič et al. Mala flora Slovenije: ključ za določanje praprotnic in semenk. 3., dopolnjena in spremenjena izd. Ljubljana: Tehniška založba Slovenije, 1999. ISBN 86-365-0300-0.
  • H. C. D. de Wit: »Rastlinski svet 1. del (semenovke)«. Ljubljana: Mladinska knjiga 1978, str. 272.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]