Saale
| Saale | |
|---|---|
 Dolina Saale blizu Hofa | |
.png) | |
| Lokacija | |
| Država | Nemčija |
| Dežele | |
| Številka vodnega telesa | DE: 56 |
| Fizične lastnosti | |
| Izvir | |
| ⁃ lokacija | blizu Zell im Fichtelgebirge |
| ⁃ koordinati | 50°07′14″N 11°49′50″E / 50.12056°N 11.83056°E |
| ⁃ nadm. višina | 728 m |
| Izliv | |
⁃ lokacija | blizu Barby v Labo |
⁃ koordinati | 51°57′17″N 11°54′50″E / 51.95472°N 11.91389°E |
⁃ nadm. višina | 49,5 m |
| Dolžina | 413 km[1] |
| Površina porečja | 24.167 km² [1] |
| Pretok | |
| ⁃ povprečje | 115 m3/s |
| Značilnosti porečja | |
| Zaporedje | Laba → Severno morje |
| Znamenitosti |
|
| Pritoki | |
| ⁃ levi | Schwarza, Ilm, Unstrut, Salza, Wipper, Bode |
| ⁃ desni | White Elster, Orla, Južni Regnitz in Severna Regnitz |
| Mostovi | most Saale, Rudolphstein, stari most Saale, Jena-Burgau |
| Rečna pristanišča | Hafen Halle, Sophienhafen in Halle |
| Plovno | Od njenega ustja do Bad Dürrenberg;[2] |
Saale (nemško: [ˈzaːlə]), poznano tudi kot Saška Saale (nemško Sächsische Saale) in Turinška Saale (nemško Thüringische Saale), je reka v Nemčiji in levi brežni pritok Labe. Ne smemo ga zamenjati z manjšim frankovskim Saaleom, desnim pritokom Majne, ali Saale v Spodnji Saški pritokom Leine.
Etimologija[uredi | uredi kodo]
Ime Saale izhaja iz protoindoevropskega korena *séles »močvirje«, grškemu hélos »močvirje, travnik«, sanskrtskemu sáras »jezero, ribnik«, Sárasvati »sveta reka«, staroperzijsko Harauvati »reka Hārūt«. Lahko je tudi povezano z indoevropskim korenom *sal, »sol«.[3]
Slovansko ime Saale, Solawa, ki ga še vedno najdemo v lužiških besedilih, izhaja iz starovisokonemškega sol, "sol" in awa, "voda".[4]
Potek[uredi | uredi kodo]
.jpg)
Saale izvira na pobočju gore Großer Waldstein blizu Zell v pokrajini Fichtelgebirge v Zgornji Frankovski (Bavarska), na nadmorski višini 728 metrov. Sledi vijugasti smeri v smeri severa in po prehodu proizvodnega mesta Hof vstopi v Turingijo. Teče med gozdnatimi nizkimi hribi Turinškega gozda, dokler ne doseže doline Saalfeld. Po zapustitvi Saalfelda Saale doseže Rudolstadt. Tu prejme vode reke Schwarze, v dolini katere leži porušeni grad Schwarzburg, sedež prednikov nekdanje vladajoče hiše Schwarzburg.[5]
Pri Saalfeldu Saale vstopi v apnenčasto hribovje severno od Turinškega gozda in se vije pod hribi, ki obdajajo univerzitetno mesto Jena, potem naprej v zvezno deželo Saška - Anhalt in mimo zdravilišča Bad Kösen ter po izlivu globokega in plovnega Unstruta vanjo pri Naumburgu teče mimo Weißenfelsa, Merseburga, Halleja, Bernburga in Calbeja. Končno se združi z Labo tik nad Barbyjem, potem ko je prepotovala razdaljo 413 kilometrov—skrajšano za 14 kilometrov z obvoznico od njene naravne dolžine 427 kilometrov.
Saale je plovna od Naumburga, načrtovano od Leune ter povezana z Belim Elstrom pri Leipzigu z nedokončanim prekopom. Tla v spodnjem delu njene doline so izjemno rodovitna in dajejo poleg drugih pridelkov tudi velike zaloge sladkorne pese. Med njenimi pritoki so Beli Elster, Južni in Severni Regnitz in Orla na desnem bregu ter Ilm, Unstrut, Salza, Wipper in Bode na levem. Njen zgornji tok je hiter. V njeni dolini je vse do Merseburga veliko gradov, ki krasijo okoliške vzpetine.
Sklici[uredi | uredi kodo]
- ↑ 1,0 1,1 Michael Bergemann (1. julij 2015). »Gesamtliste der Fließgewässer im Elbeeinzugsgebiet« (PDF; 791 kB) (v nemščini). Arbeitsgemeinschaft für die Reinhaltung der Elbe. Pridobljeno 21. marca 2018.
- ↑ »Federal Water and Navigation Authority«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 13. februarja 2010. Pridobljeno 30. aprila 2022.
- ↑ Thomas V. Gamkrelidze; Vjaceslav V. Ivanov (15. december 2010). Indo-European and the Indo-Europeans: A Reconstruction and Historical Analysis of a Proto-Language and Proto-Culture. Part I: The Text. Part II: Bibliography, Indexes. Walter de Gruyter. str. 581. ISBN 978-3-11-081503-0.
- ↑ Georg Jacob (1894). Die Ortsnamen des Herzogthums Meiningen. Kesselring. str. 55.
- ↑ Chisholm 1911.
Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]
Predstavnosti o temi Saale v Wikimedijini zbirki
| Splošno | |
|---|---|
| Narodne knjižnice | |
