Pomirjevalo

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje

Pomirjevalo ali sedativ je zdravilo, ki zavira osrednje živčevje ter tako blaži duševno napetost in pomirja motoriko.

Vrste pomirjeval[uredi | uredi kodo]

Terapevtska uporaba[uredi | uredi kodo]

Zdravniki predpišejo pomirjevala bolnikom, ki trpijo za tesnobo (anksioznostjo) ali za blaženje močnih bolečin. Pomirjevala sicer ne odpravljajo bolečine, marveč spremenijo dojemanje le-te. Često se dajo kot premedikacija bolnikom pred operacijo, da se le-ti umirijo in sprostijo.

Bolniki v intenzivni negi so običajno pod vplivom pomirjeval, razen kadar so nezavestni.

Zasvojljivost[uredi | uredi kodo]

Vsa pomirjevala lahko po daljšem jemanju izzovejo fiziološko in psihološko zasvojenost. Pri naenkratnem prenehanju se lahko pojavi odtegnitveni sindrom, ki se kaže kot nemirnost, nespečnost in tesnoba, v hujših primerih kot krči. V najhujšem primeru lahko odtegnitev povzroči celo smrt. Zatorej v takih primerih odtegnitev pomirjeval ne sme biti hipna, marveč se odmerek postopoma znižuje.

Zlorabe in preodmerjanje[uredi | uredi kodo]

Vsa pomirjevala morejo postati predmet zlorabe, vendar je največ težav z zlorabo barbituratov. Ljudje, ki so nasploh nesproščeni, nespečni in so pogosto pod stresom, velikokrat prehitro in prepogosto segajo po pomirjevalih, jih preodmerjajo ter lahko postanejo zasvojeni. Tudi odvisniki s heroinom često uporabljajo pomirjevala za dodatno ali nadomestno omamo. Smrt zaradi preodmerjanja barbituratov predstavlja okoli eno tretjino vseh smrti zaradi prevelikih odmerkov zdravil.

Pomirjevala in alkohol[uredi | uredi kodo]

Alkohol ima prav tako zaviralne učinke na osrednje živčevje, zato se ob sočasnem jemanju pomirjeval in uživanju alkohola centralni zaviralni učinek sešteva, kar lahko ima usodne posledice.