Politika Albanije

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje

Albanija je demokratična republika. Ljudski zbor je enodomni in ga sestavlja 140 poslancev, albanski strankarski sistem pa temelji na večstrankarski ureditvi. Država je upravno razdeljena na regije ter občine. Zagotovljeno je socialno in pokojninsko zavarovanje. Albanske oborožene sile štejejo okoli 22.000 pripadnikov. Albanija je članica Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi ter OZN in Partnerstva za mir.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Med letoma 1944 in 1991 je imela popoln nadzor nad državo Albanska stranka dela na čelu s predsednikom Enverjem Hoxho, slednji je sistem vodil do svoje smrti leta 1985. Stranko je kot edino možno voditeljico postavljala ustava, ki je med drugim tudi definirala državo kot marksistično-leninistično. Pomemben instrument diktatorskega sistema je bila tajna policija Sigurimi.

Sistem se je začel sproščati po smrti predsednika Hoxhe, pri čemer so bile pomemben dejavnik stavke in protesti za demokratizacijo države ter sprejetje začasne ustave marca 1991 oziroma večstrankarske volitve.

Nova ustava je bila sprejeta še leta 1998, ta pa je državo razglasila za parlamentarno republiko, prav tako pa svobodo vere, govora, organizacije, medijev in zborovanj.

Izvršilna oblast[uredi | uredi kodo]

Na čelu Albanije je predsednik republike, ki vkup s predsednikom vlade poveljuje oboroženim silam. Izvoli ga parlament – ljudski zbor za obdobje petih let ter največ dva mandata. Predsednik republike nadalje postavi na položaj ministrskega predsednika, ki ga predlaga zmagovalna stranka ali njih koalicija, ta pa mora nato še potrditi izbiro. Če do slednje ne pride v treh poskusih, je parlament razpuščen.

predsednik vlade je vodja vladnega kabineta, vladni kabinet pa vodi socialne, kulturne in gospodarske zadeve v državi. Za mednarodne odnose in državno varnost sta odgovorna tako predsednik republike kot predsednik vlade.

Zakonodajna oblast[uredi | uredi kodo]

Ljudski zbor je enodomni in ga sestavlja 140 poslancev. 100 izmed teh je voljenih neposredno v posameznih regijah, preostalih 40 pa je določenih glede na strankarske kandidatne liste po proporcionalnem sistemu glasovanja. Poslanci so izvoljeni za dobo štirih let, na rednih sejah pa se zbirajo dvakrat letno. Naloge državnega zbora se sprejemanje zakonodaj, izbiranje predsednika republike in potrjevanje odločitev vlade. Volilno pravico imajo vsi polnoletni, tj. vsaj 18 let stari državljani.

Pravosodna oblast[uredi | uredi kodo]

Pravosodni sistem Albanije obstaja v današnji obliki od leta 1992, ko je prišlo do korenitih reform. Vodi ga vrhovno sodišče, sestavljeno iz članov, ki jih na položaj postavi predsednik republike za obdobje devetih let. Vrhovnemu sodišču podrejena so prizivna sodišča ter nato okrožna sodišča. Sodnike za ta predlaga višji sodni zbor, potrdi pa jih predsednik države.

Za ustavne zadeve skrbi ustavno sodišče, ki ga sestavlja devet članov, te pa določa predsednik države s potrditvijo ljudskega zbora.

Politične stranke[uredi | uredi kodo]

Večstrankarski sistem v državi obstaja od leta 1991 oziroma nove ustave. Poprejšnja komunistična partija oziroma Albanska stranka dela se je preimenovala v socialistično stranko ter zavrnila marksistično-leninističen pristop k politiki, danes pa se zavzema za postopne reforme gospodarskega sistema. Njeni podporniki so zlasti starejši ljudje in kmečko prebivalstvo. Albanska demokratska stranka se zavzema za tržno gospodarstvo ter tesnejše mednarodno sodelovanje na tem področju, volilna baza pa so meščani in mladi ljudje. Na političnem prizorišču je najti še Socialne demokrate, stranko grške manjšine Unija za človekove pravice ter Nacionalno fronto.

Upravna razdelitev[uredi | uredi kodo]

Republika Albanija je upravno razdeljena na regije (rrethe) in občine ter mestne občine, ki so del regij. Ljudski zbori občin, katerih člani so izbrani na lokalnih volitvah, vodijo kulturne, socialne in gospodarske zadeve. Vodje regij so regijski sveti, ki vsebujejo predstavnike občin, ter prefekta, ki ga na položaj postavi vlada.

Leta 1998 je imela Albanija 36 regij, v njih pa 310 občin ter 43 mestnih občin.

Socialni sistem[uredi | uredi kodo]

Nekdanja socialistična oblast je osnovno zdravstveno oskrbo zagotavljala slehernemu državljanu, obstajale pa so bistvene pomankljivosti glede oskrbe z zdravili in primerno zdravniško opremo. V tej dobi je močno upadla razširjenost nekaterih bolezni, povišala pa se je pričakovana življenjska doba. Prav tako je v Albaniji zagotovljeno brezplačno socialno in pokojninsko zavarovanje, pokojnine pa znašajo okoli 70 odstotkov osnovne mesečne plače.

Oborožene sile[uredi | uredi kodo]

Glavni članek: Albanske oborožene sile

Albanske oborožene sile štejejo približno 22.000 ljudi (ocena 2002), sestavljene pa so iz kopenskih, pomorskih in zračnih enot. Moški stopijo v obdobje vojaške obveznosti pri 19 letih, ta pa traja 12 mesecev.

Mednarodne povezave[uredi | uredi kodo]

Albanija je članica Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE), večine teles Organizacije združenih narodov ter Interpola. Sodeluje v Natovem Partnerstvu za mir.