Pogovor:Josip Rastko Močnik

Članstvo v Mirovnem inštitutu

Črtal sem : "in član Mirovnega inštituta", ker je po navedbi v Mladini (št. 47/2006, 18. novembra) netočna. Prosim za navedbo točnega podatka ali referenco. MGTom 18:16, 18 november 2006 (CET)

Delovanje v SDP

Črtal še trditev: »Na začetku devetdesetih let je deloval v naslednici ZKS Stranki demokratične prenove«. Oseba po pisanju članka v Mladini (zgoraj) to zanika. MGTom 16:51, 19 november 2006 (CET)

Ime

Zakaj je bil ime prestavljeno na uradno? Naslov gesla naj bi izražal najpogostejšo rabo; tudi sama oseba članka se podpisuje le kot RM. LP, --Klemen Kocjančič (Pog. - Talk) 10:38, 21 november 2006 (CET)

Preusmeritev deluje, najpogostejša raba navedena. Kje je zapisan uredniški dogovor o najpogostejši rabi? -- MGTom 17:56, 21 november 2006 (CET)

Dodatna brisanja po navedkih prizadete osebe.

Iz osebnega sporočila, ki ga hranim:

--- Ce ze omenjate moj studij pri Greimasu, bi lahko tudi omenili, da sem ga koncal. Enako pri Zvezi komunistov: ce ze omenjate, da sem bil clan, lahko tudi omenite, da sem izstopil. --- Glede "marksisticne sociologije": to je zelo problematicen naziv, ker s stalisca marksizma sociologija ni znanost. Meni osebno je blize "historicni materializem" - a taka oznaka ni primerna za poljudno enciklopedijo, saj predpostavlja poznavanje debat iz 60-tih, 70-tih let. Se najbolj bi bilo primerno napisati: "sociologija pod Althusserjevim vplivom". (JRM)

Popravki JRM v samem besedilu, verzija 21. novembra 2006. Netočnosti po navedbi JRM tu označene z ležečo pisavo:

Leta 1988 se je včlanil v Zvezo reformnih sil, ki jo je vodil Ante Markovič. Nasprotoval je samostojnosti Slovenije[navedi vir] in se zavzemal za konfederativno Jugoslavijo. Leta 2003 je postal aktiven član Foruma za levico. Nasprotoval je vstopu Slovenije v EU in zvezo NATO[navedi vir].

--MGTom 00:23, 30 november 2006 (CET)

Wiki obračunavanje?

V članku »Wiki obračunavanje« s podnaslovom »Žrtev wikipedije« avtor(ja) pravita, češ da se gospod profesor Močnik huduje nad Wikipedijo, češ da uprizarja zoper njega gonjo. Kot sem lahko mimogrede opazil, je večina navedb v članku prav iz revije Mladina s tozadevnimi citati; torej bi se moral najprej hudovati nad »Mladino«, ki je to o njem napisala – ter dokazati iz drugih virov, da to ni točno; torej tukaj ne gre za gonjo, ampak za članek na temelju virov. On lahko – kot vsakdo – pripomore k izboljšavi članka s tem, da bo navedel drugačne vire, oziroma popravil ali dopolnil članek. Seveda bi to bilo najbolje navesti kaj iz strokovne znanstvene literature, kajti politična usmerjenost ni celoten opis znanstvenika, ki ima verjetno za seboj tudi marsikaj splošno pomembnega, kar bi bilo dobro, če bi prišlo v sam članek, ki bi s tem dobil večjo vrednost. Kar se pa tiče nekaterih potez ali stališč, ki se morda pozneje izkažejo za napačne ali nepravilne, je to nekaj tako človeškega, da se zaradi tega ni treba vznemirjati, saj ima vsak človek pravico do svoje usmeritve, četudi je morda včasih v nečem napačna. Iz napak se učimo.

Za zgled bi navedel škofa Mahniča, pri katerem opazimo neverjeten razvoj. Če ne omenim verske plati, čisto narodno-politično. Najprej je bil (verjetno) zoper glagolico in zato so mu pri ustoličenju 1896 podarili v dar simbolično glagolski misal – vendar se je pozneje z vso vnemo zavzemal (z dobrimi razlogi) za ohranitev glagolice zoper italijanske iredentiste. Glede ideje jugoslovanstva je bil sprva zadržan in očitno avstrijsko usmerjen; bil je tudi nasprotnik (ruskega) panslavizma (zlasti ker je propagiral prozelitizem za pravoslavje); ko je pa enkrat temu podobno jugoslovansko idejo sprejel, se je zanjo tako zavzemal, da so ga italijanski okupatorji konfinirali s Krka v Frascati pri Rimu. Zapisal je o SHS celo, da je to »znamenje na nebu« in »Kar je Bog združil, tega človek naj ne loči!« Če bi on danes živel, bi v teh zadevah (ki niso nikaka dogma) gotovo imel drugačno stališče, kot ga je imel takrat. Kar se pa tiče napadov na Gregorčiča, ni bil tarča sam pesnik, ampak po Mahniču tako imenovani „katoliški liberalci” (ki sicer hodijo v cerkev, v politiki pa se iz Cerkve norčujejo in jo napadajo). Pozneje ga je obiskal, da bi se pobotala – a ga Gregorčič ni sprejel. Za tolažbo naj omenim še književnika in politika Draškovića, o katerem so govorili, da je v politiki »toliko puta menjao strane, da ni sam ne zna koliko puta.« To pa seveda njegovemu književnemu delu ničesar ne odvzame od vrednosti. Poleg tega je v politiki kot protikandidat Miloševiću zagovarjal miroljubno rešitev s pogovori v nasprotju s Slobom, ki je zagovarjal in tudi uresničil vojno »rešitev« jugoslovanskega vprašanje. Pravo sliko o tem pa bomo dobili šele iz zgodovinske perskpektive. --Stebunik 06:04, 22. april 2020 (CEST)