Pogovor:Haile Selassie I.
Obisk v Tržiču[uredi kodo]
Slišal sem, da je nekdo pred vojno v Tržiču razobesil plakate in najavil, da prihaja Hajle Selasije, se potem našemil vanj in prijahal na konju. Tržičani so takrat vzklikali, danes pa starejši Tržičani še slišati več nočejo o Hajle Selasiju. :)--Igor 04:10, 11 jan 2004 (UTC)
Upam da Tržičani ne bodo 'vandalizirali' to wikipedijino stran. Res pa je, da je bil v SVN. Podatkov pa se mi, resnici na ljubo, ne ljubi iskati. Enkrat sta z Josipom Brozom menda 'harala' okoli. Ne - saj bom poiskal... We came here with good intentions, to hurt noone. Lonely King. Master of them all. --XJam 04:21, 11 jan 2004 (UTC)
Ras[uredi kodo]
Njegov oče je bil "Ras" Makonen. Iz križank se spomnim, da je etiopski naziv za gospoda "ras". Ali ni ta "ras" torej nekaj kot "kralj", očetu pa je bilo ime kako drugače. MMG, priimek se mi sliši finsko. :-) --romanm (pogovor) 13:32, 27 avg 2004 (CEST)
- Navadno ga menda prevajajo kot »princ«. --Peterlin 14:02, 27 avg 2004 (CEST)
- Ja, nekaj v tem smislu. To je amharska beseda. Tako naj bi se imenoval, ko je postal regent in prestolonaslednik, in, kot zanimivost, je na angleških straneh obveljalo njegovo ime ob 'podelitvi' naziva »neguš negasti« (nekakšna etiopska sopomenka za cesarja), in tudi brez zaporedne rimske številke, saj ni do sedaj bilo nobenega drugega vodje s tem imenom. Danilo Jelenc v svoji knjigi pravi: »ras« (amharsko sprva prvi za »hatsejem« (»negušem«), pozneje 'glavar', guverner, poveljnik). Tako nekako sem tam zapisal, pa so dejali, da wikipedija ni učbenik amharščine. Tudi prav. V priloženem slovarčku o tem semitskem jeziku imamo zapisano »ras« princ. Kako misliš, Roman, da je bilo ime očetu? Sin je bil Tafari, oba pa sta bila Makonena, oziroma rasa, pisana z veliko - Ras Makonen in Ras Tafari. Večino življenja so ga menda klicali hatse, torej kralj kraljev, ali tudi negasa negast, kar ima nekako enak pomen.. Izrazi zapisani v slovenščini se večkrat razlikujejo, ker je to pač semitski jezik. Mogoče je ta članek vseeno na napačnem naslovu. Sem angleško govoreče tudi opozoril, da pa imajo morda oni nepravilen naslov. Sicer pa. V svojem labirintu tolikih podatkov imajo, na primer, nekje zapisano, da je na nekem angleškem prestolu, nekje zadaj naznačen Selasijev znak, v obliki nekakšnega dvojnega leva. Imajo ti etiopski neguši nekaj skupnega z angleškimi imperialnimi družinami, čeprav Mount Zion nikoli ni bila britanska kolonija. Kvečjemu italijanska je bila v enih od svojih premnogih hudih časih! Edino takrat ji je vladal 'tujec' - menda nek Mussolinijev italijanski podkralj. Babylon you can't, no you can't study the Rastaman, .. [ Joseph Hill ], The Rastaman, * Lion Rock, 1988. Tudi Michael James Williams je bolj znan po imenu Prince Far I.
Izjava[uredi kodo]
Ko se bo tista Kocbekova misel na glavni strani "izpela", predlagam, da jo nadomestimo s tole izjavo iz Postojnske jame :-) --Heretik 13:26, 1 okt 2004 (CEST)
- Ja. Moram pa opozoriti, da sem jo le povzel, in ne morem s 1000% gotovostjo, da je to cesar res izjavil. Če se izkaže, da ni resnična, jo lahko 'nadomestimo' s še kakšno drugo njegovo izjavo. Iz glave poznam dve, eno je menda rekel angleški kraljici; v eni pa se je vikal, ker so ga tako vzgojili. Ali je to kar ena? --xJaM 13:54, 1 okt 2004 (CEST)
Hajle Selasije I.[uredi kodo]
Latinični zapis Hajla Selasija I. sem povzel po Jelencevi knjigi Etiopija in Eritreja, Četrt stoletja v Afriki. Amharskih zapisov pmsm ne moremo prečrkovati prek tujih jezikov. Res je, da je zapis Haile Selassie I. pogostejši. Imaš ti še kakšen drug argument, da je takšen zapis tudi pravilnejši? --xJaM 23:58, 18. februar 2010 (CET)
- Viri si nasprotujejo. SP, ki amharščine izrecno ne omenja, splošno narekuje podomačenje lastnih imen iz nelatiničnih pisav. VSL (vsaj novejše izdaje) in novi Oxford-DZS ANG-SLO slovar narekujeta polcitatno prevzemanje. V VSL-ju je Haile Selassie.
Podomačena oblika si sicer glede na argumente načeloma zasluži omembo vsaj v članku, ampak v tem primeru me dodatno moti, ker bi bila po moje podomačena oblika Hajle Selasi. Jelenceve knjige ne poznam, ampak njegov zapis je identičen srbskemu, poleg tega ta oblika (po nesreči?) sovpada z njihovim zvalnikom.
V uvodu omenjenega ANG-SLO slovarja (mogoče tudi v VSL, nisem ziher) je poglobljeno poglavje o lastnih imenih s podrobnimi utemeljitvami, mdr. posebej obravnava amharščino. Naslanja se večinoma na prečrkovalne sisteme OZN, se pravi načeloma ne moremo reči, da gre za prevzemanje preko tujih jezikov, čeprav ima angleščina očiten diktat. Široka sistemska debata torej, zato tudi moj pozen odziv. P&P 18:07, 1. marec 2010 (CET)- Zapis, ki si ga podal, potem potrjuje sliko rabe, da »so razlike v prepisih etiopsko-eritrejskih imen dokaj pogoste«. Tvoja podomačena oblika je zagotovo boljša kot trenutno (recimo temu zgolj publicistično) poimenovanje. Kdo diktira je pa res pomembno. Res je fajn da je oblika iz omenjenega Jelencevega vira podobna srbskemu zapisu. Seveda mi se še posebej bojimo vsega kar je srbsko, saj je velikokrat tudi rabljen rek v zvezi s Karadžićevo vlogo na jezike na tem področju sveta. Ob današnji obletnici bi veljalo na debato še kakšno reči. Ker je avtor objavljal tudi strokovna poročila, bi mu veljalo prisluhniti. Kot navaja na str. 203: »... Postal sem redek, če ne prvi in edini Slovenec, ki je objavil naravoslovno razpravo v Etiopiji v angleščini s povzetkom v amharščini. Zaradi delne uporabe angleščine so tudi ti članki našli pot na anglosaksonsko jezikovno področje.« So, what is my point? Angleščina tukaj, angleščina tam diktira tempo. Veljalo bi preštudirati tudi OZNovski prečrkovalni sistem, ki ga omenjaš, da se doreče glede povzemanja. Sam si ne bi izmišljeval nekih posebnih stvari, le vedel bi rad. In zanima me tudi ali OZN sledi družbenopolitičnemu življenju v tem delu afriškega roga. Jaz bi se bal somalskega in ne srbskega (nacionalizma), če že. Vemo pa kaj nas uči zgodovina in kako je s tem. Ne se hecat – če tečeš, hitro slediš sebi. --xJaM (pogovor) 03:01, 2. november 2015 (CET)