Ottorino Respighi

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Ottorino Respighi
Portret
Osnovni podatki
Rojstno imeOttorino Respighi
Rojstvo9. julij 1879({{padleft:1879|4|0}}-{{padleft:7|2|0}}-{{padleft:9|2|0}})[1][2][…]
Bologna[4][5]
IzvorBologna, Italija
Smrt18. april 1936({{padleft:1936|4|0}}-{{padleft:4|2|0}}-{{padleft:18|2|0}})[4][2][…] (56 let)
Rim[4][5]
Sloginovoromantika
impresionizem
Poklicskladatelj, dirigent, muzikolog, glasbeni pedagog, univerzitetni učitelj, violist,
Glasbilaviola

Ottorino Respighi, italijanski skladatelj in muzikolog, * 9. julij 1879, Bologna, † 18. april, 1936, Rim.

Življenje in delo[uredi | uredi kodo]

Respighi velja za najuspešnejšega italijanskega simfoničnega skladatelja na prehodu iz 19. v 20. stoletje. Rojen je bil v družini glasbenikov, nato je glasbo študiral v rojstnem mestu, kjer je diplomiral iz violine. Nekaj let je živel v Petrogradu, kjer je bil solo violist v orkestru. Tam ga je v kompoziciji poučeval Nikolaj Rimski-Korsakov in skladatelj je kasneje sam priznal, da je ruski mojster bistveno vplival na njegovo skladateljsko pot. Kasneje je Respighi postal profesor kompozicije na akademiji svete Cecilije v Rimu in bil nekaj let celo direktor te častitljive ustanove. Po letu 1925 je opustil poučevanje in se docela posvetil komponiranju. Bil je odličen poznavalec gregorijanskega korala in stare glasbe, pa tudi skladateljskih prijemov novoromantične glasbe in francoskega impresionizma. Zapustil je veliko število simfoničnih, komornih in opernih del, med njimi vrsto transkripcij starih skladb in suit za mali orkester, najbolj znan pa je po simfoničnih pesnitvah, ki jih je večinoma navdihnilo večno mesto: Rimski vodnjaki (Fontane di Roma), Rimske pinije (Pigni di Roma), Rimski prazniki (Feste Romane), Cerkvena okna in Ptiči.

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. Record #118744593 // Gemeinsame Normdatei — 2012—2016.
  2. 2,0 2,1 data.bnf.fr: platforma za odprte podatke — 2011.
  3. 3,0 3,1 SNAC — 2010.
  4. 4,0 4,1 4,2 Респиги Отторино // Большая советская энциклопедия: [в 30 т.] — 3-е изд. — Moskva: Советская энциклопедия, 1969.
  5. 5,0 5,1 Archivio Storico Ricordi — 1808.

Glej tudi[uredi | uredi kodo]