Nikolaj Rimski-Korsakov

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Nikolaj Rimski-Korsakov
NARK.jpg  *
Nikolaj Andrejevič Rimski-Korsakov
Rojstvo 18. marec 1844({{padleft:1844|4|0}}-{{padleft:3|2|0}}-{{padleft:18|2|0}})[1]
Q15336?
Smrt 21. junij 1908({{padleft:1908|4|0}}-{{padleft:6|2|0}}-{{padleft:21|2|0}})[1] (64 let)
Q15322?
Državljanstvo Rusija
Poklic skladatelj, dirigent in muzikolog
Podpis Rimsky-Korsakov Signature.jpg

Nikolaj Andrejevič Rimski-Korsakov (rusko Никола́й Андре́евич Ри́мский-Ко́рсаков), ruski skladatelj in dirigent, * 6. marec/18. marec 1844, Tihvin pri Sankt Peterburgu, † 8. junij/21. junij 1908 Ljubensk pri Lugi, Rusija.

Korsakov je bil eden izmed skladateljev ruske peterke. Med njegova najbolj slavna dela sodi orkestrska suita Šeherezada in Čmrljev let iz opere Pravljica o carju Saltanu.

Nikolaj Rimski-Korsakov, portret Serova (1898)

Rimski-Korsakov je izhajal iz plemiške družine, tako kot skoraj brez izjeme vsi pomembni ruski pisatelji in skladatelji 19. stoletja. Starši so mu namenili neglasbeno pot. Njegovo zgodnje ukvarjanje z glasbo so imeli za potegavščino in ga vpisali na carsko mornariško akademijo. Že leta 1861 se je pod vplivom Balakirjeva pridružil peterici, službe v mornarici pa se je znebil šele leta 1871 (Prvo simfonijo je napisal na vojni ladji, med triletno mornariško odpravo okoli sveta). Tedaj se je zavedel, da nima prave teoretične podlage, ter začel zagrizeno študirati kompozicijo in orkestracijo. Pomanjkljivosti je več kot nadoknadil: postal je profesor kompozicije na sanktpeterburškem konservatoriju ter učitelj Stravinskega, Prokofjeva in Respighija. Velja za očeta sodobnega orkestrskega zvoka in njegov učbenik orkestracije je še danes v veljavi. Ustvaril je 15 oper, med katerimi so najbolj znane Zlati petelin, Sneguljčica, Božična noč, Sadko in Pravljica o carju Saltanu, pa tudi vrsto izjemno priljubljenih orkestrskih skladb. Dokončal (pa tudi prikrojil) je največja dela svojih prijateljev Musorgskega (Boris Godunov, Hovanščina) in Borodina (Knez Igor). Svetovno slavo pa si je pridobil z orkestrsko suito Šeherezada, op. 35, po motivih iz orientalske zbirke pravljic Tisoč in ena noč (1888).

Opus[uredi | uredi kodo]

Opere[uredi | uredi kodo]

  • Pskovičanka (Dekle s Pskova) (1868-72, UA 1873)
  • Bojarjnja Vera Šeloga (Bojarka Vera Šeloga) (1877-78, UA 1898)
  • Maiskaja noč (Majska noč) (1878-79, UA 1880)
  • Snegurotčka (Sneguljčica) (1880-81, UA 1882)
  • Mlada (1889-90, UA 1892)
  • Noč pered Rošdestvom (Noč pred Božičem) (1894-95, UA 1895)
  • Sadko (1895-96, UA 1898)
  • Mozart in Salieri (Моцарт и Сальери) (1897, UA 1898)
  • Zarskaja nevesta (Carska nevesta) (1898, UA 1899)
  • Skaska o zare Saltane (Pravljica o carju Zaltanu) (1899-1900, UA 1900)
  • Servilija (1900-01, UA 1902)
  • Kaščj bessmertnij (Nesmrtni kaščej) (1901-02, UA 1902)
  • Pan Vojevoda (1902-03, UA 1904)
  • Skazanije o nevidinom grade (Pripovedka o nevidnem mestu) (1903-04, UA 1907)
  • Solotoi petušok (Zlati petelin) (1906-07, UA 1909)

Simfonije[uredi | uredi kodo]

  • Simfonija št. 1, e-mol op. 1 (1861-65/1884)
  • Simfonija št. 2, op. 9, Antar (1868/75/97)
  • Simfonija št. 3, C-Dur op. 32 (1866-73/1886)

Ostale orkestrske skladbe[uredi | uredi kodo]

  • Uvertura na ruske teme, op. 28 (1866/1879-80)
  • Fantazija na srbske teme, op.6 (1867/1886-87)
  • Sadko op.5 (1867/69/92)
  • Koncert za pozavno in pihalni orkester, B dur (Allegro vivace - Andante cantabile - Allegro) (1877-1878)
  • Koncertna skladba za klarinet in pihalni orkester, Es-dur (Allegro moderato - Andante - Allegro moderato) (1878)
  • Variacije za oboo in pihalni orkester, G-dur na temo Mihaila Glinke (Tema, 12 variacij in Finale) (1878)
  • Skazka (Pravljica) op. 29 (1879-80)
  • Sinfonietta na ruske teme, a-mol, op. 31 (1880-84)
  • Klavirski koncert, cis-mol, op. 30 (1882-83)
  • Fantazija na 2 ruski temi, za violino in orkester, op. 33 (1886-87)
  • Španski capriccio op. 34 (1887)
  • Šeherezada, simfonična suita op. 35 (1888)
  • Svetlij prazdnik (Ruska Velika noč). Ouvertüre op.36 (1888)
  • Serenada za violončelo in orkester, op. 37 (1903)
  • Ob grobu, op. 61 (1904)
  • Dubinučka op.62 (1905)

Komorna glasba[uredi | uredi kodo]

  • Godalni kvartet F-dur, op. 12 (1875)
  • Godalni sekstet, A-dur (1876)
  • Kvintet B-dur, za flavto, klarinet, rog, fagot in klavir (1876)
  • Godalni kvartet na ruske teme (1878-79; 1. - 3. stavki prirejeni v Simfonietti op. 31)
  • Godalni kvartet, G-dur (1897)
  • Klavirski trio, c-mol (1897)


  1. ^ 1,0 1,1 Zapis #118601067 // Gemeinsame NormdateiLeipzig: Deutschen Nationalbibliothek, 2012—2014. Pridobljeno dne 24. april 2014.