Orel je pristal (film)

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Za druge pomene glejte Orel je pristal.
Orel je pristal
Režiser: John Sturges
Producent: David Niven ml.
Jack Wiener
Scenarist: Tom Mankiewicz
Igralci: Michael Caine
Donald Sutherland
Robert Duvall
Jenny Agutter
Donald Pleasence
Anthony Quayle
Larry Hagman
Treat Williams
Distribucija: ITC
Datum izida: 1976
Dolžina: 135 minut (ZK)
123 minut (ZDA)
145 minut (dolga verzija)
Jezik: angleščina
Proračun: 6.000.000 US$
Profil IMDb

Orel je pristal (izvirno angleško The Eagle has Landed) je vojni film, ki je nastal na podlagi romana Orel je pristal, ki ga je napisal Jack Higgins (prvič izdali leta 1975; zadnja izdaja 2000). Film se dogaja med drugo svetovno vojno; samo dogajanje je izmišljeno, toda temelji na nekaterih resničnih zgodovinskih osebnosti in dogodkih.

Vsebina[uredi | uredi kodo]

Med drugo svetovno vojno nemški polkovnik padalskih enot Steiner (Caine) intervinira med transportom Judov; poskusi rešiti dekle, se zaplete v spor z pripadniki SS, a dekle vseeno umre. Zaradi njegovega dejanja so on in njegova enota, ki ga je podprla pri dejanju, postavljeni pred vojaško sodišče, ki jih obsodi na degradacijo in premestitev k kazenski flotilji torpednih čolnov.

Istočasno Himmler pokliče k sebi polkovnika Radla (Duvall) in mu zadolži, da naredi načrt za ugrabitev Churchilla (po zgledu rešitve Mussolinija). Radl tako pride do Steinerja in mu ponudi amnestijo njemu in njegovim možem, če se odpravijo na to nalogo. Le-to sprejmejo in se začnejo pripravljati na nalogo.

Načrt operacije je, da predhodno pred njegovo skupino v Anglijo pošljejo pripadnika IRE Devlina (Sutherland), ki dela za Nemce in mora priti v kontakt z nemško vohunko v področju Greyjevo (Marsh) ter priskrbeti ustrezna vojaška vozila za padalce. Glavna skupina, 16 padalcev, je pristala nekaj dni pozneje, pri čemer so bili preoblečeni v poljske padalce. Tako so lahko neopazno vstopili v vas, kjer naj bi postavili zasedo Churchillovemu konvoju in ga ugrabili.

Toda med navideznim urejenjem je njihova prava identiteta razkrita, ko eden od padalcev reši vaško dekle pred utopitvijo, je pri tem sam ubit ter se pri tem razkrije njegova nemška uniforma. Takrat Nemci zajemajo celotno vaško prebivalstvo kot talce in jih zaprejo v lokalno cerkev. Toda enemu uspe obvestiti bližnjo vojaško postojanko o Nemcih in vohunki.

Tako ameriški polkovnik Pitts (Hagman) zbere del svoje enote in se odpravi v vas. Po neuspelem poskusu pogajanja ukaže napad na vas, a je pri tem njegova enota zdesetkana. Ko to izve njegov namestnik, stotnik Clark (Williams), zbere preostalo enoto in se sam odpravi v vas; hkrati o tem obvesti Churchillov konvoj, ki se nato preusmeri v poveljstvo vojaške postojanke.

Medtem se Nemci dogovorijo, da večina enote ostane v cerkvi, tako da bo poskrbela za krinko, da lahko Steiner in še eden ranjeni Nemec nadaljujeta z misijo (ugrabitev Churcilla) in da hkrati izpustijo civiliste.

Ko Pitts zbeži iz vasi, naleti na dom Greyeve, vdre v hišo, a pri tem umre.

Ko Clark pride v vas, se prične pogajati, a ko le-ta propadejo, ukaže napasti vas. Njegov načrt uspe, saj osvobodijo cerkev, pri čemer vsi Nemci padejo v boju.

Steiner nato ukaže ranjenemu vojaku, da se odpravi s čakajočim topednim čolnom nazaj v Nemčijo, medtem ko bo sam poskušal do konca izpeljati nalogo. Uspe najti ameriški džip in se uspe prebiti v strogo varovano postojanko. Prikrade se na verando, kjer ustreli Churchilla, a je sam nato ubit v streljanju. Takrat Clark izve, da to sploh ni Churchill, ampak njegov dvojnik.

Ko o neuspehu operacije izve Himmler, uniči vse dokaze o svoji vpletenosti v zadevo in ukaže ustreliti Radla pod pretvezo, da je prekoračil svoja pooblastila in s tem zagrešil nepokorščino.

Igralska zasedba[uredi | uredi kodo]

Lokacije snemanja[uredi | uredi kodo]

Glavnino filma, ki je postavljen v izmišljeno vasico Studley Constable, so posneli v Mapledurhamu, Oxfordshire. Za ustvarjalce so bili še posebej priročni tamkajšnja vaška cerkev, mlin Mapledurham Watermill in hiša Mapledurham House. Za dodatne stavbe (trgovine in pivnica) so na lokaciji postavili kulise, medtem ko so vse notranje prizore posneli v studijih Twickenham Studios.

Del filma, ki se dogaja na otoku Alderney, so posneli v Charlestownu blizu St Austella, Cornwall. Nekatere prizore so posneli še v letalski bazi RAF St. Mawgan blizu Newquaya in v Rocku, oboje v Cornwallu. Prizor na železniški postaji, ko se občinstvu prvič predstavijo Steiner z možmi, so posneli v Rovaniemiju, Finska.

Padalski prizor so posebej za ta film izpeljali pripadniki Ekshibicijske padalske enote REME-ja.

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]