Mladostništvo
Mladostništvo ali adolescenca je razvojno obdobje pri človeku med otroštvom in odraslostjo. Začne se z nastopom pubertete in konča z vstopom v odraslost, torej približno med 11. (za dečke 13.) in 20. letom starosti. Beseda »adolescenca« izvira iz latinskega pridevnika »adolescens«, doraščajoči.
Vsebina |
Razvojni mejniki mladostništva[uredi]
Kot prehod med otroštvom in adolescenco velja nastop pubertete, ki pomeni doseganje reproduktivne zrelosti in ga kažejo navzven očitni znaki: hitra telesna rast (t. i. rastni sunek) ter razvoj sekundarnih spolnih znakov.[1] Čeravno ne nastopi pri vseh posameznikih v istem obdobju, pa gre za opazen in individualno jasen vstopni mejnik. Velja, da pri dekletih nastopi prej kot pri dečkih.
Nastop in vrhunec rastnega sunka: pri dekletih se začne malo pred 11. letom starosti in doseže vrhunec pri 12 letih; za dečke pa velja, da nastopi okoli 13. leta in doseže vrhunec pri 14. letih.[2]
Na drugem koncu smo soočeni z večjimi težavami pri opredelitvah. Težko je jasno določiti, kdaj je nek posameznik psihološko odrasel. V splošnem lahko trdimo, da je posameznik odrasel, ko je
- (1) sposoben samostojno preživeti ter hkrati
- (2) poskrbeti za reprodukcijo vrste (ustvariti družino, skrbeti za naraščaj),
torej ko izvaja obe funkciji (brez težav ali regresij).[3] Sredi 20. stoletja in vse do 70. oziroma 90. let (odvisno od družbenega konteksta) so konec adolescence in prehod v odraslost strukturirale srednje šole (matura kot zrelostni izpit), dandanes pa so ti prehodi mnogo manj jasni.
Ali se bo večina populacije pri določeni starosti npr. zaposlila oziroma ali si bo ustvarila družino ali pa bodo te značilnosti močno razpršene ter kako se funkciji odraslih konkretizirata v neki družbi, je močno odvisno od razmerij znotraj te družbe, kulture, od navad ipd.
Opombe[uredi]
Glej tudi[uredi]
Viri[uredi]
- Arnett, Jeffrey Jensen, Emerging Adulthood: A Theory of Development From the Late Teens Through the Twenties. American Psychologist, 2000, 55, št. 5, str. 469-480.
- Arnett, Jeffrey Jensen, Suffering, Selfish, Slackers? Myths and Reality About Emerging Adults. Journal of Youth and Adolescence, 2007, 36, št. 1, str. 23-29.
- Coleman, J. C. in Hendry, L., The Nature of Adolescence. Second editon. New York, London, Routledge, 1990. (COBISS)
- Erikson, Erik Homburger, Identity: Youth and Crisis. New York, London: W. W. Norton & Company, 1994. (COBISS)
- Fasick, Frank A., On the »Invention« of Adolescence. Journal of Early Adolescence, 1994, 14, št. 1, str. 6-23.
- Galland, Olivier, Les jeunes. Paris: Éditions La Découverte, 1993. (COBISS)
- Gillis, J. R., Mladina in zgodovina. Šentilj: Aristej, 1999. (COBISS)
- Kaplan, Paul S., Adolescence. Boston, New York: Houghton Mifflin, 2004. (COBISS)
- Mrgole, Albert, Kam z mularijo? Ljubljana: MŠŠ, URSM in Maribor: Aristej, 2003. (COBISS)
- Steinberg, Laurence, Adolescence. Third edition. New York [etc.]: McGraw-Hill, 1993. (COBISS)
- Ule, Mirjana Nastran, Mladi v družbi novih tveganj in negotovosti. V: Šelih, A. (ur.), Prestopniško in odklonsko vedenje mladih. Ljubljana: Bonex, 2000, str. 11-32. (COBISS)
- Ule, Mirjana in Kuhar, Metka, Sodobna mladina: Izziv sprememb. V: Miheljak, V. (ur.), Mladina 2000 : slovenska mladina na prehodu v tretje tisočletje. Ljubljana: URSM in Maribor: Aristej, 2002, str. 39-77. (COBISS)
- Zupančič, Maja in Svetina, Matija, Mladostništvo. V: Marjanovič Umek, L. in Zupančič, M. (urednici), Razvojna psihologija. Ljubljana: Znanstvenoraziskovalni inštitut Filozofske fakultete, 2004, str. 510-632. (COBISS)
 |
Ta članek o psihologiji je škrbina. Pomagaj Wikipediji in ga razširi. |
 |
Ta članek s področja sociologije je škrbina. Pomagaj Wikipediji in ga razširi. |
