Informacija

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje

Informácija ima glede na kontekst različne pomene, ki pa so praviloma povezani s pojmi pomen, znanje, navodilo, komunikacija, predstavitev ali miselni stimulus.

Čeprav pogosto slišimo govoriti o vstopu v »informacijsko dobo«, o »informacijski družbi« ter informacijski tehnologiji, in čeprav sta informatika in računalništvo pogosto v ospredju, se uporablja strokovni izraz »informacija« pogosto brez poglobljenega razumevanja številnih pomenov, ki jih je zadobil.

Informacija na splošno ni nič oprijemljivega, ampak je neposredno uporaben podatek, neko sporočilo, ki nas poduči o nekem dogodku, količini, stanju in podobnem, ki je podano za nadaljnjo uporabo. Prejemniku pa mora predstavljati nekaj novega, da mu poveča znanje in vpliva na njegove odločitve in ravnanje. Kakovost informacije se vidi v točnosti, popolnosti, relevantnosti, dosegljivosti, preverljivosti, dostopnosti in varnosti.

Informacija je tudi osrednji pojem obravnave v informatiki. Imeti mora svoj izvor(oddajnik)in ponor (sprejemnik), katerega doseže preko prenosnega kanala. Izvor oz. oddajnik sama po sebi nimata nobenega pomena in predstavljata "mrtvo informacijo", saj informacije ne posredujeta naprej do ponora oz. prejemnika.

Informacije v kontekstu informatike so predmet obdelave v informacijskem sistemu in so v digitalni (številčni) obliki. V informacijski sistem oziroma računalnik, pridejo v obliki podatkov, preko oddajnikov oziroma tipal kot so tipkovnica, mikrofon, joystick in podobno, ko pa ti podatki postanejo predmet obdelave se prelevijo v informacije. Informacije, tako kot tudi podatki, so v računalniku podane v dvojiškem, binarnem številčnem sistemu, zapišemo pa jih z biti (ang. Bynary Digit), ki zavzemajo le dve nasprotni si vrednosti 0/1, da/ne. Več bitov skupaj pa tvori digitalno besedo. Tako poznamo štiri bitno digitalno besedo (nible), osembitno digitalno besedo (byte), dvanajst bitno digitalno besedo, šestnajst bitno digitalno besedo itd. Število bitov, ki obsegajo digitalno besedo, je enako količini informacije.

Viri in literatura[uredi | uredi kodo]

  • skripta: dr. Peter Šuhnel: Uvod v informatiko
  • Frelih, Slavko:Računalništvo in informatika : študijsko gradivo
  • Kostrevc, Ljubomir: Računalništvo in informatika

Internetni viri[uredi | uredi kodo]

  • www.aktivno.si