Luskarji

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Luskarji
Fosilni razpon: jura - recentno
vzhodni modrojezični skinkTiliqua scincoides scincoides
vzhodni modrojezični skink
Tiliqua scincoides scincoides
Znanstvena klasifikacija
Kraljestvo: Animalia (živali)
Deblo: Chordata (strunarji)
Razred: Reptilia (plazilci)
Red: Squamata
Oppel, 1811
črna: Območje razširjenosti luskarjev
črna: Območje razširjenosti luskarjev
Podredovi

glej besedilo

Luskarji (znanstveno ime Squamata) je red plazilcev, ki imaji telo brez koščenega oklepa, pokrito z luskami. Red vljučuje kuščarje in kače.

Posamezne vrste se med seboj razlikujejo po različno poroženeli povrhnjici, ki je sestavljena iz lusk. Imajo tudi premično kvadratno kost kar jim omogoča premikati zgornjo čeljust glede na možgansko lobanjo. To je posebej opazno pri kačah, ki lahko svoja usta odprejo zelo široko in na ta način zaužijejo razmeroma velik plen. Obstaja več kot 6100 vrst.[1]. Predstavniki so različno veliki; najmanjši je vrsta gekona, ki meri od 16 mm (Sphaerodactylus ariasae), največja pa je do 8 m dolga zelena anakonda (Eunectes murinus).

Pri določanju luskarjev je pomembna oluskanost; luske celotnega telesa so lepidoza, oluskanost celotne glave imenujemo folidoza, vrhnje strani glave pa pileus. Glede na velikost in obliko razlikujemo ploščice in luske.[1]

Evoloucija[uredi | uredi kodo]

Luskarji so monofiletska skupina, ki je tuataram sestrska skupina. Luskarji in tuatare skupaj so sestrska skupina krokodilom in pticam, današnjim arhozavrom. Fosili luskarjev so se prvič pojavili v zgodnji juri, vendar filogenija mitohondrijev kaže, da so se razvili v poznem permu. Evolucijska sorodstva znotraj luskarjev še niso povsem izdelana, kjer so najbolj problematična sorodstva kač z ostalimi skupinami. Glede na morfološke podatke so za legvane (Iguanidae) včasih predvidevali, da so se oddaljili od drugih luskarjev zelo zgodaj, vendar pa danes molekularna filogenija (iz mitohondrijev in jedrne DNK) tega ne podpira več.[2] Ker imajo kače hitrejšo molekularno uro kot drugi luskarji,[2] in obstaja nekaj zgodnejših kač in njihovih prednikov fosilov[3], je težko razrešiti sorodstva med kačami in drugimi skupinami luskarjev.

Razmnoževanje[uredi | uredi kodo]

Trachylepis maculilabris med parjenjem

Samci luskarjev imajo spolni organ imenovan hemipenis (dvojni penis). Hemipenis je povlečen v telo, kadar je neaktiven, kakor je to podobno tudi pri človeškem penisu.[4] Med združitvijo (kopulacijo) se hemipenis izviha iz telesa in samci izbrizgajo spermo v kloako samice.[5] Dva cevasta organa se pri parjenju pogosto uporabljata izmenično. Hemipenisi so različnih oblik, odvisno od vrste. Včasih so opremljeni tudi s posebnimi kaveljci, da se samec lažje obdrži na samici. Nekatere vrste imajo celo razcepljena hemipenisa (vsak hemipenis ima dve konici).

To je edina skupina plazilcev v kateri je mogoče najti tako živorodne vrste (viviparija), vrste kjer samice skotijo žive mladiče, ki pa se malo pred tem izležejo v notranjosti samice iz jajc (ovoviviparija), kot tudi običajne jajcerodne plazilce (oviparija). Nekatere vrste, kot je tudi komodoški varan, se lahko razmnožujejo nespolno z partenogenezo (razvoja zarodka iz jajčne celice brez oploditve).[6]

Evolucija strupa[uredi | uredi kodo]

Nedavne raziskave kažejo, da naj bi evolucijski izvor strupa izhajal globoko iz filogenije luskarjev, 60% luskarjev je uvrščenih v hipotetično skupino poimenovano Toxicofera. Strup je bil poznan družinam Caenophidia, Anguimorpha in Iguania in izkazalo se je, da se je razvijal v istem časovnem obdobju za vsa omenjena porekla, preden so se te tri družine razcepile, - vsa porekla imajo devet osnovnih toksinov.[7]

Izkazalo se je, da se je kačji strup razvil s pomočjo procesa pri katerem je gen, ki kodira normalne telesne beljakovine, podvojen in kopija je selektivno izražena v strupni žlezi.[8] V preteklosti so domnevali, da je strup modifikacija sline ali beljakovin trebušne slinavke[9], vendar so odkrili, da so bili različni strupi sestavljeni iz velikega števila različnih beljakovinskih teles in se med seboj razlikujejo ravno tako kot same njihove funkcije.[10]

Naravna selekcija je usmerjala raznolikost toksinov in obrambne mehanizme plena. Obstaja hipoteza, da je hitra evolucija in raznolikost rezultat odnosov med plenom in roparicami, kjer se oba prilagajata eden drugemu.[11]

Ljudje in luskarji[uredi | uredi kodo]

Ugrizi in smrtni primeri[uredi | uredi kodo]

Ocenjuje se, da na leto umre 125.000 ljudi zaradi pikov strupenih kač.[12] Samo v ZDA vsako leto poročajo o več kot 8.000 pikih strupenjač.[13] Poleg tega je znano, da kače ljubljenčki, kot so boe in pitoni, včasih tudi ubijejo človeka z zadušitvijo[14]

Ugrizi kuščarjev, za razliko od pikov strupenih kač, niso usodni. Komodoški varan lahko ubije človeka zaradi svoje velikosti.[15] Dve znanih strupeni vrsti kuščarja, strupeni bradavičar (Heloderma suspectum) in pisani bradavičar (Heloderma horridum) še nista povzročila smrt ljudi zaradi zastrupitve.

Ohranjanje vrst[uredi | uredi kodo]

Čeprav so preživeli najhujše spremembe v zgodovini Zemlje so danes mnoge vrste luskarjev ogrožene zaradi izgube habitata, lova, trgovine z živalmi, vnašanje tujerodnih vrst v njihov življenjski prostor (domorodne vrste so izpostavljene pomanjkanju hrane, boleznim, in plenilstvu) in zaradi mnogi drugih razlogov. Zaradi tega so nekatere vrste tudi izumrle. V rezervatih za divje živali in s programi vzreje so mnoge ogrožene vrste zaščitili pred izumrtjem.

Klasifikacija[uredi | uredi kodo]

Tradicionalno je red luskarjev razdeljen na tri podredove:

Izmed teh, kuščarji tvorijo parafiletsko skupino (ker "kuščarji" ne vkjučujejo podklad kač). V novejši klasifikaciji se za plazilce in ptiče uporablja ime Sauria, in red Squamata je razdeljen drugače:

Odnosi med temi podredovi še niso zanesljivo določeni.

Seznam družin[uredi | uredi kodo]

Amphisbaenia (kolutniki)
Družina Splošno ime Primer vrste Fotografija primera
Amphisbaenidae
Gray, 1865
tropski kolutniki Amphisbaena alba Amphisbaena alba03.jpg
Bipedidae
Taylor, 1951
Bipes kolutniki Bipes biporus
Rhineuridae
Vanzolini, 1951
severnoameriški kolutniki Rhineura floridana Amphisbaenia 1.jpg
Trogonophidae
Gray, 1865
palearktični kolutniki Trogonophis wiegmanni
Anguoidea oz. Diploglossa
Družina Splošno ime Primer vrste Fotografija primera
Anguidae
Oppel, 1811
slepci navadni slepec (Anguis fragilis) Anguidae.jpg
Anniellidae
Gray, 1852
ameriški breznogi kuščarji kalifornijski obročar (Anniella pulchra) Anniella pulchra.jpg
Xenosauridae
Cope, 1866
grbičarji Shinisaurus crocodilurus Chin-krokodilschwanzechse-01.jpg
Gekkota (gekoni in luskonožci)
Družina Splošno ime Primer vrste Fotografija primera
Dibamidae
Boulenger, 1884
slepi kuščarji Dibamus nicobaricum
Gekkonidae
Gray, 1825
gekoni tokej (Gekko gecko) G gecko 070101 2323 kng.jpg
Pygopodidae
Boulenger, 1884
plavutonožni kuščarji oz. luskonožci avstralski luskonožec vrste Pygopus lepidopodus Pygopus lepidopodus head.jpg
Iguania (legvani in sorodstvo)
Družina Splošno ime Primer vrste Fotografija primera
Agamidae
Spix, 1825
agame bradata agama (Pogona vitticeps) Bearded dragon04.jpg
Chamaeleonidae
Gray, 1825
kameleoni jemenski kameleon (Chamaeleo calyptratus) Chamaelio calyptratus.jpg
Corytophanidae
Frost & Etheridge, 1989
čeladasti kuščarji grebenasti bazilisk (Basiliscus plumifrons) Plumedbasiliskcele4 edit.jpg
Crotaphytidae
Frost & Etheridge, 1989
kuščarji ovratničarji in leopardji kuščarji ogrličasti legvan (Crotaphytus collaris) Collared lizard in Zion National Park.jpg
Hoplocercidae
Frost & Etheridge, 1989
pritlikavi in bodičasti legvani Enyalioides palpebralis Enyalioides palpebralis.jpg
Iguanidae legvani morski legvan (Amblyrhynchus cristatus) Marineiguana03.jpg
Leiosauridae
Frost et al., 2001
Pristidactylus achalensis Pristidactylus achalensis 01.jpg
Liolaemidae
Frost & Etheridge, 1989
Liolaemus nitidus Atacama lizard1.jpg
Opluridae
Frost & Etheridge, 1989
malagaški legvani Chalarodon madagascariensis Oplurus cyclurus 1.jpg
Phrynosomatidae
Frost & Etheridge, 1989
severnoameriški bodičasti kuščarji Cophosaurus texanus Reptile tx usa.jpg
Polychrotidae
Frost & Etheridge, 1989
Anoli in sorodstvo zeleni ali rdečegoltni anoli (Anolis carolinensis) Anolis carolinensis.jpg
Tropiduridae
Frost & Etheridge, 1989
neotropski talni kuščarji Microlophus peruvianus Mperuvianus.jpg
Platynota oz. Varanoidea
Družina Splošno ime Primer vrste Fotografija primera
Helodermatidae bradavičarji strupeni bradavičar (Heloderma suspectum) Gila.monster.arp.jpg
Lanthanotidae gluhi varan (Lanthanotus borneensis)
Varanidae varani Varanus giganteus Perentie Lizard Perth Zoo SMC Spet 2005.jpg
Scincomorpha (skinki in sorodstvo)
Družina Splošno ime Primer vrste Fotografija primera
Cordylidae pasasti in ščitasti kuščarji Cordylus warreni Cordylus breyeri1.jpg
Gerrhosauridae sudanski ščitar (Gerrhosaurus major) Gerrhosaurus major.jpg
Gymnophthalmidae Anadia rombiphera Anadia rombiphera01.jpeg
Lacertidae
Oppel, 1811
kuščarice biserna kuščarica (Lacerta lepida) Perleidechse-20.jpg
Scincidae
Oppel, 1811
skinki zahodni modrojezični skink (Tiliqua occipitalis) Tiliqua occipitalis.jpg
Teiidae teji Tupinambis teguixin Goldteju Tupinambis teguixin.jpg
Xantusiidae nočni kuščarji Xantusia henshawi Xantusia henshawi.jpg
Alethinophidia
Družina Splošno ime Primer vrste Fotografija primera
Acrochordidae
Bonaparte, 1831[16]
bradavičarke obročkasta zrnokožka (Acrochordus granulatus) Wart snake 1.jpg
Aniliidae
Stejneger, 1907[17]
koralna svitkarica (Anilius scytale)
Anomochilidae
Cundall, Wallach and Rossman, 1993.[18]
Anomochilus leonardi
Atractaspididae
Günther, 1858[19]
zemeljski gadi Bibronov zemeljski gad (Atractaspis bibroni)
Boidae
Gray, 1825[16]
udavi amazonski drevesni udav (Corallus hortulanus) Corallushortulanus.png
Bolyeriidae
Hoffstetter, 1946
otroški udav (Casarea dussumieri) Casarea dussumieri IleRonde 860513.jpg
Colubridae
Oppel, 1811[16]
goži belouška (Natrix natrix) Natrix natrix (Marek Szczepanek).jpg
Cylindrophiidae
Fitzinger, 1843
rdečerepa valjačka Cylindrophis ruffus
Elapidae
Boie, 1827[16]
strupeni goži kraljeva kobra (Ophiophagus hannah) Ophiophagus hannah2.jpg
Loxocemidae
Cope, 1861
mehiška rijoča kača (Loxocemus bicolor) Loxocemus bicolor.jpg
Pythonidae
Fitzinger, 1826
pitoni kraljevski piton (Python regius) Ball python lucy.JPG
Tropidophiidae
Brongersma, 1951
Trachyboa boulengeri
Uropeltidae
Müller, 1832
Uropeltis ceylanica Silybura shortii.jpg
Viperidae
Oppel, 1811[16]
gadi laški gad (Vipera aspis) Vipera aspis aspis.jpg
Xenopeltidae
Bonaparte, 1845
mavričarke mavričasta kača (Xenopeltis unicolor) XenopeltisUnicolorRooij.jpg
Scolecophidia (slepe kačice in slepice)
Družina Splošno ime Primer vrste Fotografija primera
Anomalepidae
Taylor, 1939[16]
Liotyphlops beui
Leptotyphlopidae
Stejneger, 1892[16]
slepe kačice barbardoška nitna kača (Leptotyphlops carlae) Leptotyphlops carlae.jpg
Typhlopidae
Merrem, 1820[20]
slepice reuterjeva slepica (Typhlops reuteri)

Opombe[uredi | uredi kodo]

  1. ^ 1,0 1,1 Kryštufek, Boris; Janžekovič, Franc (1999), Ključ za določanje vretenčarjev Slovenije, Ljubljana: DZS 
  2. ^ 2,0 2,1 Kumazawa, Yoshinori (2007). "Mitochondrial genomes from major lizard families suggest their phylogenetic relationships and ancient radiations". Gene 388 (1-2): 19–26. doi:10.1016/j.gene.2006.09.026. PMID 17118581. 
  3. ^ "Lizards & Snakes Alive!". American Museum of Natural History. Pridobljeno dne 2007-12-25. 
  4. ^ Iguana Anatomy, Green Iguana Society, pridobljeno dne 2011-03-10 
  5. ^ Plazilci (Reptilia), Razmnoževanje, Prirodoslovni muzej Slovenije, Kustodiat za vretenčarje, pridobljeno dne 2011-03-10 
  6. ^ Morales, Alex, Komodo Dragons, World's Largest Lizards, Have Virgin Births, Bloomberg Television, pridobljeno dne 2008-03-28 
  7. ^ Fry, B. G., N. Vidal, J. A. Norman, F. J. Vonk, H. Scheib, S. F. R. Ramjan, S. Kuruppu (2006), "Early evolution of the venom system in lizards and snakes", Nature 439: 584-588 
  8. ^ Fry, B. G., N. Vidal, L. van der Weerd, E. Kochva, and C. Renjifo (2009), "Evolution and diversification of the toxicofera reptile venom system", Journal of Proteomics 72: 127-136 
  9. ^ Kochva, E. (1987), "The origin of snakes and evolution of the venom apparatus", Toxicon 25: 65-106 
  10. ^ Fry, B.G. (2005), "From genome to "Venome": Molecular origin and evolution of the snake venom proteome inferred from phylogenetic analysis of toxin sequences and related body proteins", Genome Research 15: 403-420 
  11. ^ Barlow, A., C. E. Pook, R. A. Harrison, and W. Wuster (2009), "Coevolution of diet and prey-specific venom activity supports the role of selection in snake venom evolution", Proceedings of the Royal Society B-Biological Sciences 276: 2443-2449 
  12. ^ "Snake-bites: appraisal of the global situation". Who.com. Pridobljeno dne 2007-12-30. 
  13. ^ "First Aid Snake Bites". University of Maryland Medical Center. Pridobljeno dne 2007-12-30. 
  14. ^ "Pet boa constrictor chokes owner". BBC News. 2006-12-18. Pridobljeno dne 2007-12-30. 
  15. ^ "Komodo dragon kills boy, 8, in Indonesia". msnbc. Pridobljeno dne 2007-12-30. 
  16. ^ 16,0 16,1 16,2 16,3 16,4 16,5 16,6 Cogger(1991), p.23
  17. ^ "Aniliidae". Integrirani taksonomski informacijski sistem. Pridobljeno dne 12 December 2007. 
  18. ^ "Anomochilidae". Integrirani taksonomski informacijski sistem. Pridobljeno dne 13 December 2007. 
  19. ^ "Atractaspididae". Integrirani taksonomski informacijski sistem. Pridobljeno dne 13 December 2007. 
  20. ^ "Typhlopidae". Integrirani taksonomski informacijski sistem. Pridobljeno dne 13 December 2007. 

Reference[uredi | uredi kodo]

Cogger, Harold; Zweifel, Richard (1992), Reptiles & Amphibians, Sydney, Avstralija: Weldon Owen, ISBN 0831727861 

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]