Lom svetlobe

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Lom svetlobe v vodi. Temnejši pravokotnik predstavlja dejanski položaj slamice v kozarcu vode. Svetlejši pravokotnik predstavlja navidezni položaj slamice.

Lòm svetlôbe (redko refrákcija) je fizikalni pojav, ki opisuje spremembo smeri svetlobnega žarka zaradi spremembe hitrosti pri potovanju valov med snovmi z različnim lomnim količnikom. Na meji med sredstvi se valu spremeni smer; njegova valovna dolžina se poveča ali zmanjša, medtem ko frekvenca ostaja konstantna. Svetlobni žarek se na primer razprši ko vstopi in izstopi iz stekla. Razumevanje te zamisli je pripeljalo do izuma refraktorja, daljnogleda z lečami.

Zgled za lom svetlobe je lomljena slika slamice v kozarcu vode. Zrak ima lomni količnik približno 1,0003, voda pa približno 1,33. Slamica se zdi pod vodo ukrivljena zaradi loma ukrivljanja svetlobnih žarkov pri prehodu iz vode v zrak. Pri tem se tudi voda zdi plitkejša, kot je v resnici.

Odvisnost lomnega količnika od valovne dolžine svetlobe povzroča mavrico in razklon bele svetlobe v spekter, kadar svetlobne žarke usmerimo skozi prizmo. Globino, ki jo vidimo, ko vodo gledamo z vrha, imenujemo navidezna globina.

Lom svetlobe je vzrok za nastanek mavrice in za razdelitev bele svetlobe na mavrični spekter, ko potuje skozi stekleno prizmo. Steklo ima večji lomni količnik kot zrak in različne frekvence svetlobe potujejo pri različnih hitrostih (disperzija), kar povzroči, da se lomijo pod različnimi koti. Različne frekvence se nanašajo na različne opazovane barve.

Lomni zakon se uporablja za izračun loma svetlobe pri potovanju le-te iz enega medija na drugega.

Glej tudi[uredi | uredi kodo]