Libanon (gorovje)

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje

Libanon (arabsko جبل لبنان, džebel lubnan) je gorska veriga v Libanonu, ki ločuje obalni pas na zahodu in dolino Bekaa v vzhodnem delu države. Gorovje je dolgo približno 160 km in se razteza v smeri severovzhod - jugozahod, t.j. vzporedno z obalo Sredozemskega morja, od katere je oddaljena le nekaj kilometrov. Najvišja točka je Kurnat as-Savda, ki je s 3.088 metri tudi najvišji vrh Libanona.

Ime je dobila po snegu, ki redno pobeli pobočja (zato je danes tam več znanih smučišč). Aramejska beseda laban namreč pomeni "belo". Ime se je sčasoma spremenilo v Libanon, po tem gorovju pa je dobila ime tudi današnja država Libanon.

Gorovje je poraščeno s hrastovimi in borovimi gozdovi. Včasih so bila tu tudi obsežna rastišča libanonske cedre, katere les so Feničani uporabljali za gradnjo ladij in trgovanje s sosedi. Precejšen del teh dreves je danes posekan. Še najbolj ohranjeni sestoji so v narodnem parku pri Bcharréju.

Prvotno je ime Libanon označevalo le severni del tega gorovja, ki je bil pretežno poseljen z maroniti, danes pa k njemu prištevamo še južne del, Chouf, ki je poseljen pretežno z Druzi. V obdobju Otomanskega cesarstva je severni (maronitski) del gorovja imel polavtonomen status. V obdobju med obema svetovnima vojnama (do libanonske neodvisnosti leta 1943) je ta del užival avtonomijo, ki so jo zaradi zaščite krščanskih manjšin zahtevale evropske sile, predvsem Velika Britanija in Francija. Nekateri maroniti še danes zahtevajo, naj bi ta predel imel pravico do samoodločbe in odcepitve od nekdaj večinsko krščanskega, danes pa večinsko muslimanskega Libanona.

Džebel lubnan je tudi upravno območje Libanona, ki obsega severozahodni del med Bejrutom in Batrunom (južno od Tripolija) ter zahodna pobočja gorovja.