Kvark t

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
kvark t
Sestava: osnovni delec
Statistika: fermionska
Skupina: kvark
Generacija: tretja
Interakcija: močna,
šibka,
elektromagnetna,
gravitacija,
Simbol(i): t \,
Antidelec: antikvark t (\bar t \,)
Predpostavil: Makoto Kobajaši,
Tošihide Maskava (1973) [1]
Odkril: sodelovanje CDF in (1995) (Fermilab)
Masa: okoli 4 GeV/c2
Razpadni delec: kvark b (99,8%),
kvark s (017%),
kvark d (0,007%)
Električni naboj: +2/3 e0
Barvni naboj: da
Spin: 1/2
Šibki izospin: levosučni: 1/2,
desnosučni: 0
Šibki hipernaboj: levosučni: +1/3,
desnosučni: 4/3

Kvark t (tudi kvark vrh ali resnica) (oznaka t \,) je eden izmed osnovnih delcev, ki pripada družini kvarkov (tretji generaciji). Ima električni naboj enak +2/3 in maso okoli 172,04 GeV/c2. Prištevamo ga med fermione s spinom 1/2. Njegov antidelec je antikvark t (ima naboj -2/3). Podobno kot drugi kvarki, nosi enega izmed treh barvnih nabojev.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Kvark t sta teoretično predvidevala v letu 1973 japonska fizika Makoto Kobajaši (rojen 1944) in Tošihide Maskava (rojen 1940), da bi pojasnila kršitev simetrije CP in razpad kaonov [1] Imeni dno in vrh (za kvark t) je uvedel izraelski fizik Haim Harari (rojen 1940) [2] leta 1975. Z obema izrazoma je hotel nadaljevati z načinom imenovanja kvarkov glede na usmerjenost komponente šibkega izospina Kvark t je bil odkrit leta 1995 v Fermilabu (v okviru poskusov CDF in ).

Opombe in sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ^ 1,0 1,1 M. Kobayashi, T. Maskawa (1973). "CP-Violation in the Renormalizable Theory of Weak Interaction". Progress of Theoretical Physics 49 (2): 652–657. doi:10.1143/PTP.49.652. 
  2. ^ D.H. Perkins (2000). Introduction to high energy physics. Cambridge University Press. str. 8. ISBN 0521621968. 

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]