Kaon

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Kaon
Sestava:  K^+: u \bar s

 K^0: d\bar s / s\bar d
 K^-: s \bar u

Statistika: bozonska (hadron)
Skupina: mezon
Interakcija: močna
Simbol(i):  K^+, K^-, K^0  \,
Antidelec:  K^+\,:   K^- \,
 K^-\,:   K^+ \,
 K^0\,:   K^0 \,
Število tipov: 3
Masa: K± : (493,667±0,013) MeV/c2

K0 : (497,648±0,022) MeV/c2

Električni naboj: K+ :  \, ±1 e0

K0 :  \, 0 e0
π- :  \, -1 e0

Spin: 0

Kaon (tudi K mezon) (oznaka  K \,) je katerikoli izmed štirih podatomskih delcev (mezonov), ki jih označujemo s  K^0, K^+, K^- \,. Zanje je značilno, da vsebujejo čudni kvark ali čudni antikvark.

Odkritje[uredi | uredi kodo]

Kaoni so bili odkriti leta 1947 v kozmičnih žarkih kot posledico trka piona z nevtronom

 \pi^{+} + n = K^+ + \Lambda \,.

Lastnosti[uredi | uredi kodo]

Kaoni so bozoni (njihov spin je 0). Sestavljeni so iz kvarkov prve generacije. Čeprav se  K^0 \, in njegov antidelec   \bar K^0 \, običajno pojavljata kot rezultat močne interakcije, razpadata pod vplivom šibke interakcije. Zaradi tega ju lahko smatramo kot dve lastni stanji (superpozicija dveh stanj), ki imata zelo različni srednji življenjski dobi. Označujemo ju kot  K_L \, (za delec z daljšo življenjsko dobo - dolgodoben, L izhaja iz angleške besede long, kar pomeni dolg) in  K_S \, (za delec z krajšo življenjsko dobo - kratkodoben, S izhaja iz angleške besede short, kar pomeni kratek). Oba kaona tudi različno razapadata. Kaon  K_S \, najpogosteje razpade na dva piona, kaon  K_L \, pa razpade na tri pione. Različna razpada nevtralnih kaonov je pripeljalo do odkritja zloma parnosti v šibkih interakcijah. To pomeni, da se v šibkih interakcijah parnost ne ohranja. Na ta način pa razpadajo mezoni.

Pregled kaonov[uredi | uredi kodo]

V preglednici so podani nekateri osnovni podatki o kaonih:

ime delca delec
oznaka
antidelec kvarki mirovna masa (MeV/c2) IG JPC S C B' srednji življenjski čas (s) običajni razpad

(>5% razpadov)

Kaon[1] K^+ \, K^- \,  u \bar s 0,493677±0,016 1/2 0 1 0 0 (1,2380±0,0021).10-8 µ+ + νµ ali

π+ + π0
π+ + π+ + π- ali
π0 + e+ + νe

Kaon[2] K^0 \,  \bar K^0 \,  d \bar s \, 0,497614±0,024 1/2 0 1 0 0
Kaon
kratkodoben [3]
K^0_{S} \, sam sebi \mathrm{\tfrac{d\bar{s} - s\bar{d}}{\sqrt{2}}}\, 0,497614±0,024 1/2 0 (*) 0 0 (8,953±0,005).10-11 π+ + π- ali

π0 + π0

Kaon
dolgodoben [4]
K^0_{L} \, sam sebi \mathrm{\tfrac{d\bar{s} + s\bar{d}}{\sqrt{2}}}\, (0,497614±0,024) 1/2 0 (*) 0 0 (5,116±0,020).10-8 π+- + π-+ + νe ali
π+- + µ-+ + νµ ali

π0 + π0 + π0 ali
π+ + π0 + π-

Opomba: Masi za K^0_{S} \, in K^0_{L} \, sta tukaj podani kot masi enaki kaonu K^0 \,, čeprav je znano, da je razlika med masama za K^0_{S} \, in K^0_{L} \, velika okoli 2,2.10-11MeV/c2 [4][3].

Opombe in sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ^ C. Amsler et al. (2008): Pregled osnovnih delcev – K+-
  2. ^ C. Amsler et al. (2008): Pregled osnovnih delcev – K0
  3. ^ 3,0 3,1 C. Amsler et al. (2008): Pregled osnovnih delcev – K0S
  4. ^ 4,0 4,1 C. Amsler et al. (2008): Pregled osnovnih delcev – K0L

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]