Antidelec

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje

Antidelec je dvojnik (osnovnega) delca, ki ima enako maso, enak spin kot normalni delec, vendar se od njega razlikuje po nekaterih drugih lastnostih, kot so električni in barvni naboj ter barionsko in leptonsko število. Običajno pravimo, da so normalni tisti delci, ki se nahajajo v snovi, ki nas obdaja. Nekateri delci (n. pr. foton, hipotetična graviton in gluon) nimajo svojega antidelca oziroma pravimo, da so enaki svojemu antidelcu. Razlikovanje med antidelci in normalnimi delci je relativno. Če neki delec izberemo za normalni delec, potem je njegov antidelec določen.

Antidelce pogosto označujemo s prečno črto nad oznako delca. Tako na primer za proton označujemo s \ p, njegov antidelec antiproton s \bar{p}.

Antidelci sestavljajo antimaterijo.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Prvi znani antidelec je bil pozitron, ki ga je leta 1928 teoretično predvidel britanski fizik in matematik Paul Dirac (1902 – 1984) (glej Diracova enačba, ki predvideva obstoj antidelcev). Odkril ga je ameriški fizik švedskega rodu Carl David Anderson (1905 – 1991) v letu 1932 kot posledico delovanja kozmičnih žarkov v meglični celici (odkrit je bil mion μ- in njegov antidelec μ+). Antiproton sta odkrila italijanski fizik in Nobelov nagrajenec Emilio Segré (1905 – 1989) in ameriški fizik in Nobelov nagrajenec Owen Chamberline (1920 – 2006). Antinevtron je odkril ameriški fizik Bruce Cork (? – 1994).

Anihilacija[uredi | uredi kodo]

Pri anihilaciji se delec in antidelec uničita (trk delca in antidelca). Pri tem nastanejo drugi delci. Primer: pri anihilaciji elektrona in pozitrona nastaneta dva fotona. Energija, ki nastane pri tem, se lahko izračuna po znanem obrazcu E = mc². Možen pa je tudi obratni postopek, pri katerem nastane eden ali več parov delec-antidelec. Če pride do anihilacije enega protona in antiprotona dobimo energijo 2.1,6. 10-9 J. Pri tem nastaneta elektron in pozitron (antielektron), ki imata hitrost 0,98c (c je hitrost svetlobe). Samostojen foton se ne more spremeniti v par delec-antidelec, ker se pri tem ne morejo istočasno ohraniti energija, naboj in gibalna količina. Lahko pa tvori virtualne pare delec-antidelec.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]