Krvavica (hrib)

Krvavica
Krvavica, slikana z južne strani
Lega: Štajerska, Slovenija
Nadm. višina	909 m
Koordinate	46°12′2.74″N 14°59′34.94″E
Geografija

Krvavica (909 m) v Spodnji Savinjski dolini je značilen in slikovit 1 km dolg ter 0,5 km širok čok trše kamnine triasnega apnenca, obdan z erozijsko manj odpornimi triasnimi dolomiti in tufnimi skrilavci na jugu ter krednimi glinastimi skrilavci in oligocenskimi kamninami na severu.

Na zahodu in severu se z vrha spuščajo od 50 do 150 m visoke navpične stene. Najlažji dostop je z juga, kjer je na višini 790 m sedlo proti grebenu Čemšeniške planine. Z vrha, ki se strmo spušča na vse strani je lep razgled na Posavsko hribovje in del Kamniško Savinjskih Alp.

Ime Krvavica ima zaradi rdeče prsti pod skalnim vrhom in je povezana z različnimi legendami in pripovedkami. Krvavica je bila leta 1998 razglašen za geomorfološki površinski in podzemeljski ter botanični naravni spomenik.

Naravne znamenitosti

Južna stran in vrh grebena sta poraščena s termofilno vegetacijo - mali jesen in črni gaber, na severni strani je smrekova monokultura.

Na zahodnem pobočju Krvavice uspeva večje število tis. Med tisami pa uspevajo posamezni grmiči navadne bodike (Ilex aquifolium).

V vzhodnem grebenu je pod vrhom naravno okno. Leži skoraj vodoravno in je ovalne oblike. Ocenjene mere so: širina 4 m, višina 2 m, debelina oboka 1 m. Skozenj vodi markirana planinska pot Krvavica - Tabor.

Vzponi na vrh

Na vrh vodita dve poti:

• 2 h 15 min: od Lok (380 m), mimo Zajčeve koče
• 1 h 20 min: od Lok (380 m), skozi okno

Viri

• Inventar najpomembnejše naravne dediščine Slovenije, Zavod SR Slovenije za varstvo naravne in kulturne dediščine, Ljubljana 1988
• Odlok o razglasitvi naravnih znamenitosti v Občini Žalec, Uradni list RS, št. 77/1998 z dne 13.11.1998
• Tomaž Kumer: Dva obraza Spodnje Savinjske doline, revija GEA, 03/2008, Naravni parki Slovenije (COBISS)