Kliment Ohridski

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Sveti Kliment Ohridski
Свети Климент Охридски
Ikona sv. Klimenta Ohridskega
Ikona sv. Klimenta Ohridskega
Eden od sedmih bolgarskih apostolov, učenec sv. Cirila in Metoda
Rojstvocca. 840
Bizantinsko cesarstvo
Smrt27. julij 916
bolgarski imperij[d][1]
ČaščenjeVzhodna pravoslavna cerkev, Bizantinska katoliška cerkev
God27. julij (gregorijanski koledar), 9. avgust (julijanski koledar) in 25. november (gregorijanski koledar), 8 december (julijanski koledar)
Atributiglagolica, cirilica
ZavetnikOhrid[2]

Sveti Kliment Ohridski (bolgarsko, makedonsko in srbsko Свети Климент Охридски, latinizirano: sveti Kliment Ohridski, starogrško Άγιος Κλήμης της Αχρίδας, latinizirano: Ágios Klímis tis Achrídas) je bil srednjeveški bolgarski ali makedonski svetnik, učenjak, pisec in prosvetitelj Slovanov,[3][4][5][6][7] * okrog 840[8][9][10], † 916[11].

Bil je eden od najvidnejših učencev svetega Cirila in Metoda, soavtor glagolice in cirilice, zaslužen zlasti za njuno širjenje med pokristjanjeniimi Slovani. Bil je ustanovitelj Ohridske literarne šole in pokrovitelj šolanja in jezika med nekaterimi slovanskimi ljudstvi. Bil je prvi škof Bolgarske pravoslavne cerkve,[12][13] eden od sedmih apostolov Bolgarskega cesarstva ter zavetnik Severne Makedonije, Ohrida[14] in Makedonske pravoslavne cerkve.[15][16]

Poreklo[uredi | uredi kodo]

Po hagiografiji Teofilakta Ohridskega je Kliment bolj kot vsi drugi poznal življenje sv. Metoda, zato večina zgodovinarjev meni, da je bil rojen v Bizantinskem cesarstvu na ozemlju, kjer je med svojo politično kariero služil Metod, se pravi da je bil Slovan iz južne Makedonije.[17] Drugi menijo, da je bila v času Klimentovega rojstva južna Makedonija del Bolgarskega cesarstva.[18] Njegovo slovansko poreklo dokazuje Kratek življenjepis sv. Klimenta Teofilakta Ohridskega, ki ga imenuje prvi škof, ki je pridigal v bolgarskem jeziku,[19] medtem ko se v Ohridski legendi Demetrija Homatena imenuje Bolgar, ki je bil rojen nekje v Makedoniji.[20] Zgodovinarji ga zato imenujejo tudi bolgarski Slovan.[21][22][23]

Trditev, da je bil rojen v Velikomoravski v sedanji Češki in Slovaški republiki, temelji na leksikografskih analizah Klimentovih del.[10]

Življenje[uredi | uredi kodo]

Politična karta južne Evrope v poznem 9. stoletju

Natančen datum Klimentovega rojstva ni znan. Metodu se je najverjetneje pridružil kot mlad fant in ga kasneje spremjal na poti v samostan na Olimpu. Udeležil se je misije Crila in Metoda v Velikomoravsko. Po Cirilovi smrti je spremljal Metoda na potovanju iz Rima v Panonijo in od tam v Velikomoravsko. Po Metodovi smrti leta 855 sta Kliment in Gorazd vodila borbo proti nemški duhovščini. Nekaj časa je preživel v ječi, potem pa je bil izgnan iz Velikomoravske in leta 885 ali 886 skupaj z Naumom Preslavskim, Angelarijem in Gorazdom prišel do meje Bolgarije. Po nekaterih virih je bil Gorazd takrat že mrtev. Beograjski guverner je begunce poslal v bolgarsko prestolnico Plisko, kjer jih je knez Boris I. zadolžil za šolanje bodočih duhovnikov v slovanskem jeziku.

V Bolgariji so po spreobrnitvi v krščanstvo leta 865 cerkvene obrede opravljali bizantinski duhovniki v grškem jeziku. Boris I. se je v strahu pred naraščajočim bizantinskim vplivom in slabljenjem države sprejel starocerkvenoslovanščino kot enega od načinov za ohranitev politične neodvisnosti in stabilnosti Bolgarije. V ta namen je ustanovil dve literarni akademiji, na katerih se je teologija poučevala na slovanskem jeziku. Prva je bila ustanovljena v prestolnici Pliski in druga v pokrajini Kutmičevica v Makedoniji.

Po hagiografiji Teofilakta Ohridskega je Naum ostal v Pliski in organiziral ustanovitev literarne šole, Kliment pa je bil zadolžen za organiziranje poučevanja teologije bodočim duhovnikom v starocerkvenoslovanskem jeziku v jugozahodnem delu Bolgarskega cesartva.[24] Kliment je v sedmih letih od leta 886 do 893 v slovanskem jeziku in glagolici izučil približno 3500 učencev. Leta 893 je bil imenovan za škofa v (Veliki) Drembici v zahodni Makedoniji. Po smrti leta 916 so ga pokopali v njegovem samostanu svetega Pantelejmona v Ohridu.

Zapuščina[uredi | uredi kodo]

Grobnica svetega Klimenta Ohridskega v cerkvi svetega Pantelejmona v Ohridu

Sveti Kliment Ohridski je bil eden od najbolj plodnih in pomembnih piscev v starocerkvenoslovanskem jeziku. Napisal je življenjepisa sv. Cirila in Metoda in prevedel pesmi, ki so se pele od Velike noči do Binkošti. Zelo verjetno je napisal tudi Sveto službo, Življenje sv. Klimenta Rimskega in najstarejši obred, posvečen sv. Cirilu in Metodu. Pripisuje se mu tudi avtorstvo cirilice, čeprav je bila cirilica najverjetneje razvita na začetku 10. stoletja v Preslavski litararni šoli.

Po sv. Klimentu Ohidskem se imenujejo prva bolgarska univerza, ustanovljena v Sofiji leta 1888, Makedonska narodna in univerzitetna knjižnica, ustanovljena 23. novembra 1944 v Skopju,[25] in Univerza v Bitoli (Republika Severna Makedonija), ustanovljena leta 1979.

Po Klimentu Ohridskem je dobila ime tudi bolgarska znanstvena postaja na Livingstonovem otoku v Južnih šetlandskih otokih na Antarktiki.

Novembra 2008 je Makedonska pravoslavna cerkev v znak dobre volje donirala Bolgarski pravoslavni cerkvi del Klimentovih relikvij.[26]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ↑ Record #118563092 // Gemeinsame Normdatei — 2012—2016.
  2. ↑ »Patron Saints Index: Saint Clement of Ohrid«. saints.sqpn.com. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 20. junija 2008. Pridobljeno 12. junija 2008.
  3. ↑ Who are the Macedonians? str. 19. Hugh Poulton, C. Hurst & Co. Publishers, 2000, ISBN 1850655340.
  4. ↑ Gerald H. Anderson. Biographical Dictionary of Christian Missions, str. 138. Wm. B. Eerdmans Publishing, 1999, ISBN 0802846807.
  5. ↑ Crampton, R.J. (2005). A Concise History of Bulgaria. Cambridge : Cambridge University Press. COBISS 5649971. ISBN 978-0521616379.
  6. ↑ Paul Stephenson. Byzantium's Balkan Frontier: A Political Study of the Northern Balkans, 900-1204, str. 78-79. Cambridge University Press, 2000, ISBN 0521770173
  7. ↑ Michael Prokurat, Alexander Golitzin, Michael D. Peterson. The A to Z of the Orthodox Church, str. 91. Rowman & Littlefield, 2010, ISBN 0810876027.
  8. ↑ Russian Church Singing, vol. II, Johann von Gardner, Vladimir Morosan, St Vladimir's Seminary Press, 1980, ISBN 0881410462, str. 11.
  9. ↑ Encyclopedia "Bulgaria", vol. 2, BAN edition, Sofija 1981, str. 261
  10. ↑ 10,0 10,1 Andrej Škoviera. Svätí slovanskí sedmopočetníci. Bratislava: Slovenský komitét slavistov - Slavistický ústav Jána Stanislava Sav 2010, ISBN 978-80-89489-02-2, pp. 110-113. Ján Stanislav. Starosloviensky jazyk I. Bratislava: Slovenské pedagogické nakladateľstvo, 1978, str. 20-21; 174, 219-230.
  11. ↑ Karl Cordell, Stefan Wolff, Ethnic Conflict: Causes, Consequences, and Responses, (Polity Press, 2009), 64.
  12. ↑ Ramet, Pedro. Religion and Nationalism in Soviet and East European Politics. str. 373. ISBN 0-8223-0891-6.
  13. ↑ Bakalov, Georgi; Kumanov, Milen (2003). Kumčevica. Zgodovina Bolgarije v elektronski obliki. Sofija: Trud, Sirma. ISBN 954528613X.
  14. ↑ Patron Saints Index: Saint Clement of Ohrid. saints.sqpn.com. Pridobljeno 12. junija 2008.
  15. ↑ Uradna spletna stran Makedonske pravoslavne cerkve.
  16. ↑ Macedonia Travel info Arhivirano 2010-11-01 na Wayback Machine..
  17. ↑ David Farmer. The Oxford Dictionary of Saints. Fifth Edition Revised, str. 394. OUP Oxford, 2011, ISBN 0191036730
  18. ↑ Alban Butler, Paul Burns, David Hugh Farmer. Butler's Lives of the Saints, vol. 7, str 220. A&C Black, 1995, ISBN 0860122565.
  19. ↑ Kiril Petkov. The Voices of Medieval Bulgaria, Seventh-Fifteenth Century, East Central and Eastern Europe in the Middle Ages, 450-1450, str. 153. BRILL, 2008, ISBN 9047433750.
  20. ↑ Dimităr Kosev, Hristo Hristov. Documents and materials on the history of the Bulgarian people, str. 54. Bulgarian Academy of Sciences, 1969.
  21. ↑ Dimitri Obolenski. The Byzantine Inheritance of Eastern Europe, vol. 156, Collected studies, ISSN 0961-7582, Variorum Reprints, 1969, str III, ISBN 086078102X
  22. ↑ Robert Stallaerts. Historical Dictionary of Croatia, str. 87. Scarecrow Press, 2009, ISBN 081087363X.
  23. ↑ Hugh Lloyd-Jones. Greek in a Cold Climate G – Reference, str. 123. Rowman & Littlefield, 1991, ISBN 0389209678.
  24. ↑ A. P. Vlasto. The entry of the Slavs into Christendom: an introduction to the medieval history of the Slavs, str. 169. CUP Archive, 1970, ISBN 0-521-07459-2.
  25. ↑ National and University Library "St. Kliment Ohridski". Pridobljeno 9. oktobra 2007.
  26. ↑ [1]
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Kliment_Ohridski&oldid=6181954«