Jurij Ivanovič Venelin

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Jurij Ivanovič Venelin
Yuriy Venelin.png  *
Jurij Ivanovič Venelin
Rojstvo 22. april (4. maj) 1802
Smrt 26. marec (7. april) 1839 (36 let)
Moskva
Poklic antropolog in zgodovinar


Jurij Ivanovič Venelin (rusko Ю́рий Ива́нович Вене́лин, ukrajinsko Юрій Іванович Венелін, pravo ime latinizirano Georgius Hutza), rusinsko-ukrajinski zgodovinar, zdravnik, slavist, filolog in publicist, * 4. maj (22. april, ruski koledar) 1802, Nagy-Tibava, Ogrska (sedaj Ukrajina), † 7. april (26. marec) 1839, Moskva, Ruski imperij (sedaj Rusija).

Venelin velja za pionirja ruske bolgaristike.

Venelinova hipoteza o pradomovini Slovencev[uredi | uredi kodo]

Venelin je postavil hipotezo, po kateri so Slovenci starodavni prebivalci, staroselci na širšem območju današnje Srednje Evrope in Balkana. To ozemlje – starodavno Slovenijo – je Venelin umestil med reko Donavo in obalo Jadranskega morja. ...Venelinove ugotovitve in zaključki se bistveno razlikujejo od ugotovitev današnjega zgodovinopisja. Ruski znanstvenik namreč niti malo ni dvomil v to, da Slovenci niso prebivali na sedanjem ozemlju že davno pred Kristusovim rojstvom.[1]

Dela[uredi | uredi kodo]

  • O charakterě narodnych pěsen u Slavjan zadunajskih (1835)
  • Starodavni in današnji Slovenci (Drevnie i nynešnie Slovene), Moskva 1841 (ponatis Moskva 2004, slovenski prevod Ljubljana 2009)

Viri in opombe[uredi | uredi kodo]

 Glej tudi[uredi | uredi kodo]