Javna hiša

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje

Javna hiša (tudi bordel) je prostor v katerem je za plačilo mogoče s prostitutkami imeti spolne odnose.

Prostitutka v bordelu

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

V srednjeveški Evropi so javne hiše prvič omenjene 12. stoletja. Trst je dobil urejeno javno hišo leta 1421. V 16. stoletju so javne hiše začeli omejevati, vzrok je bila predvsem epidemija sifilisa. Proces je trajal do 19. stoletja, takrat je urejanje prostitucije s predpisi povzročilo razvoj skrivne prostitucije zunaj javnih hiš. V osemdesetih letih 19. stoletja so bile javne hiše v vseh večjih mestih sedanjega slovenskega ozemlja. V Ljubljani sta obstajali dve, v Mariboru sedem, po ena v Celju in Novem mestu. Javne hiše so bile prepovedane leta 1919, vendar se v praksi prepoved ni uveljavila. S sprejetjem zakona o preprečevanju spolnih bolezni 1934 so bile javne hiše prepovedane in zaprte. V večjih mestih so odprli javne hiše med drugo svetovno vojno, po njej so jih ponovno zaprli in prepovedali. Zdaj se skrivajo pod imeni različnih masažnih in kozmetičnih salonov.

Viri[uredi | uredi kodo]

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

  • Bojan Cvelfar, »'Ko prostitutko jeden zapusti, gre že drugi moški skozi vežna vrata' : ureditev prostitucije in življenje v javni hiši v Ljubljani na začetku 20. stoletja«. Kronika 42, št. 3 (1994). S. 25-41.
  • Branka Grošelj, »Prostitucija v Ljubljani v prvih treh desetletjih 20. stoletja«. Kronika 54, št. 3 (2006). S. 451-464.
  • Mojca Kovačič, »'Meretrix publica' in 'putana' v istrskih in osrednjih slovenskih mestih : o prostituciji v srednjem veku«. Annales : Series historia et sociologia. 13 (2003). S. 311-326.
  • Sašo Radovanovič, »Prostitucija in spolne bolezni v Mariboru pred 2. svetovno vojno«. Mariborčan 9 (jul./avg. 2003). S. 72-73.
  • Gorazd Stariha, »Iz manj znanega kranjskega življenja v prejšnjem stoletju«. Kronika 41, št. 3 (1993). S. 155-164.
  • Andrej Studen, »Prostitutke postavijo pod nravstveno-policijski nadzor«. V Slovenska kronika XIX. stoletja. Zv. 3: 1884-1899. S. 41-42. ISBN 961-6352-21-0.

Glej tudi[uredi | uredi kodo]