II. legija Augusta

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
II. legija Augusta
Legio II Agusta
Roman Empire 125.png
Karta Rimskega cesarstva leta 125 s katere je razvidno, da je bila II. legija Augusta od leta 74 in najmanj do leta 269 stacionirana v Isci Silurum (Caerleon, Wales) v rimski provinci Britaniji
Dejavna: 43 pr. n. št. do 4. stoletja
Država: Rimska republika in Rimsko cesarstvo
Tip: rimska legija (marijanska)
Velikost: odvisno od obdobja, ob ustanovitvi približno 3.500 borcev + pomožne enote
Garnizija/Štab: Tarakonska Hispanija (25 pr. n. št.-9 n. št.)
Germanija (9–17)
Argentoratum (17-43)
Britanija (43-66)
Glevum (66-74)
Isca Augusta (Caerleon) (74 – približno 208)
Carpow (približno 208-približno 235)
• Isca Augusta (235 – po 255)
Vzdevek: Augusta (Avgustova) pod Avgustom
Antonina (Antoninova) pod Karakalo ali Elagabalom
Zavetnik: Avgust
Maskota: kozorog
Konflikti: bitka pri Filipih (42 pr. n. št.)
bitka pri Perugii (41 pr. n. št.-40 pr. n. št.)
kantabrijske vojne (25 pr. n. št. -19 pr. n. št.)
• rimska invazija na Britanijo (43-66)
• Severjev pohod na Škotsko (208)
Znani poveljniki: Vespazijan (komandant)
Septimij Sever (pohod)
Tiberij Klavdij Pavlin

Druga Avgustova legija (latinsko Legio secunda Augusta), rimska legija, ki jo je leta 43 pr. n. št. ustanovil Gaj Vibij Pansa Cetronijan in je v 4. stoletju še operirala v Britaniji. Njeni emblemi so bili kozorog,[1] Pegaz[2] in Mars.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Zgodnja zgodovina[uredi | uredi kodo]

Kozorog, maskota II. legije, je bil astrološko znamenje njenega pokrovitelja Gaja Avgusta

II. legijo Augusto sta leta 43 pr. n. št. ustanovila Oktavijan in konzul Gaj Vibij Cetronijan, da bi se borila proti Marku Antoniju. Legija se je bojevala v bitkah pri Filipih in Perugii. Na začetku Oktavijanovega vladanja je bila leta 25 pr. n. št. premeščena v Hispanijo, da bi se vojskovala v kantabrijskih vojnah, ki so dokončno utrdile rimsko oblast v Hispaniji. Po vojnah je bila stacionirana v Tarakonski Hispaniji. Ko so Germani v bitki v Tevtoburškem gozdu leta 9 popolnoma uničili XVII., XVIII. in XIX. legijo, so II. Augusto premestili v Germanijo, verjetno v okolico Mainza, po letu 17 pa v Argentoratum, sedanji Strasbourg.

Invazija na Britanijo[uredi | uredi kodo]

Stela legionarja Gaja Largenija iz II. legije Auguste, ki so jo odkrili v Strasbourgu; Musée archéologique de Strasbourg

Legija je leta 43 sodelovala v rimski invaziji na Britanijo. Njen poveljnik je bil sam cesar Vespazijan, ki je vodil vojne pohode proti Durotrigom in Dumnoncem. Leta 52 je doživela težak poraz proti Silurom, a je kljub temu veljala za eno od najboljših legij. Njene slave ni skalilo niti sramotno dejanje, ko je med uporom kraljice Budike v odsotnosti svojega poveljnika, praefecta castrorum Svetonija Pavlina, zavrnila njegov ukaz, naj se mu pridruži. Pavlin je zato kasneje naredil samomor.

Po Budikinem porazu je bila od leta 66 do 74 stacionirana v Glevumu, sedanjem Gloucesteru. Od tam so jo premestili v Isco Augusto, sedanji Caerleon v južnem Walesu, kjer je gradila kamnito trdnjavo, v kateri je bila rimska vojska stacionirana do konca 3. stoletja. Legija je bila povezana tudi s taborom Alchester v Oxfordshiru. Glinasti strešniki z žigom II. legije dokazujejo, da je bila v 2. stoletju v Aboni (Sea Mills, Bristol) na obali Avona.[3]

2. in 3. stoletje[uredi | uredi kodo]

Leta 122 je II. legija pomagala graditi Hadrijanov zid. Napis na Bridgenesski plošči, ki so jo odkrili leta 1869 pri Bo'nessu na Škotskem dokazuje, da je leta 142 gradila tudi Antoninov zid. Leta 196 je podprla neuspelo zahtevo britanskega guvernerja Klodija Albina po rimskem prestolu. Med Severjevim pohodom na Škotsko leta 208 je bila premeščena v Carpow in se pod Aleksandrom Severjem vrnila v Caerleon.

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ^ Keppie, str. 128.
  2. ^ Keppie, str. 129.
  3. ^ Princeton Encyclopedia.

Vira[uredi | uredi kodo]

  • N. Field 1992), Dorset and the Second Legion, Tiverton, Dorset Books. ISBN 1-871164-11-7.
  • L. Keppie 2000), The Origins and Early History of the Second Augustan Legion, Legions and Veterans, Roman Army Papers 1971-2000, Stuttgart, Franz Steiner Verlag, str. 123–147, ISBN 3-515-07744-8.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]

  • LEGIO SECVNDA AVGVSTA, British 1st - 2nd century AD, Roman Living History Society.
  • Second Legion Augusta, New Zealand re-enactment group.
  • R. Stillwell (urednik), Princeton Encyclopedia of Classical Sites, 1976, Abonae, Sea Mills, Bristol [1]
  • D. Wray, Capricorn Rising: Astrology in Ancient Rome: Poetry, Prophecy and Power [2]