Homšnica
| Homšnica | |
|---|---|
| Lokacija | |
| Države | Slovenija |
| Fizične lastnosti | |
| Izvir | v Mislinjski Dobravi 46°28′3.35″N 15°7′39.13″E / 46.4675972°N 15.1275361°E |
| ⁃ nadm. višina | 485 m |
| Izliv | v Suhodolnico v Slovenj Gradcu46°30′30.77″N 15°4′33.15″E / 46.5085472°N 15.0758750°E |
⁃ nadm. višina | 405 m |
| Dolžina | 7 km |
| Geopedia | vodotok Homšnica |
Hómšnica je desni pritok Suhodolnice iz južnega dela Mislinjske doline. Po mnenju domačina Ivana Gamsa je tipični 'robni' vodotok, saj zbira vodo iz robnih delov ravnine, ki se zaradi ilovnate podlage in nagnjenosti površja proti severu ne more stekati v glavno reko (Mislinjo).[1]
Majhen potok se skoraj neopazno začenja na travnikih pod ježo terase Dobrova in se napaja večinoma iz podtalnice. Od tod teče po vzhodnem robu terase proti severu mimo Šmartna pri Slovenj Gradcu, zahodno od hriba Homec (474 m) do Slovenj Gradca, kjer se izliva v Suhodolnico.
Čeprav ima potok večino časa malo vode in v spodnjem toku v sušnih obdobjih tudi presahne, povzroča ljudem težave s poplavami, ki so deloma posledica majhnega strmca in neprepustne ilovnate podlage ter v precejšnji meri nepremišljenega poseganja vanj. V zgornjem in spodnjem toku je preurejen v odvodni jarek, neustrezni prepusti in drugi posegi povzročajo razlivanje vode po kmetijskih zemljiščih (travnikih), voda pa ogroža tudi bližnje stanovanjske hiše. Malo pred izlivom je v Slovenj Gradcu speljan celo podzemno pod Celjsko cesto. Samo v srednjem toku za Homcem, kjer teče skozi gozd, je potok ostal v naravnem stanju in drobno vijuga sem in tja.[2]
Težave s poplavnimi vodami Homšnice je treba deloma pripisati tudi nesmotrnemu širjenju novogradenj na poplavno območje, zdaj ko je prepozno, pa je treba ukrepati. Ob poplavi 1. novembra 1990 je potok poplavil ceste, kmetijske površine ter številne kleti in pritličja stanovanjskih hiš, predvsem v zaselkih Nadhomec in Podhomec.[3] V manjšem obsegu je potok poplavljal tudi ob poplavi 5. novembra 2012.
V okviru zagotavljanja poplavne varnosti v porečju Mislinje je zdaj predvidena gradnja več manjših protipoplavnih zadrževalnikov na Homšnici in razbremenilnega kanala do Mislinje ter povečanje pretočnih zmogljivosti v spodnjem toku.[4][5]
V povirnem delu Homšnice je nekaj ohranjenih mokrotnih travnikov in gozda črne jelše (Alnus glutinosa), ki so evidentirani kot naravna vrednota lokalnega pomena.[6]
Opombe in sklici[uredi | uredi kodo]
- ↑ Gams, Ivan (1976). »Hidrogeografski oris porečja Mislinje s posebnim ozirom na poplave« (PDF). Geografski zbornik. Ljubljana: Geografski inštitut A. Melika ZRC SAZU. str. 202. COBISS 11376429.
- ↑ Gams, Ivan (1992). »Posebnosti preventive pred poplavami na robu kotlin in dolin« (PDF). Ujma. Zv. 6. Ljubljana: Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje. str. 131–132. COBISS 53622272.[mrtva povezava]
- ↑ Gams, Ivan (1991). »Ujma 1990 v Mislinjski in Mežiški dolini« (PDF). Ujma. Zv. 5. Ljubljana: Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje. str. 97. COBISS 53477632. Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 9. januarja 2021. Pridobljeno 15. decembra 2020.
- ↑ Globevnik, Lidija; Snoj, Luka; Verdnik, Neven; Muck, Peter (2014). »Strokovne osnove za razvoj vodnih virov na porečju reke Mislinje« (PDF). Ljubljana: TC Vode. str. 115–123. Pridobljeno 14. decembra 2020.
- ↑ Colnarič, Nevenka; Kolarič, Metka; Grajfoner, Blanka; Kralj Marhold, Petra; Šoštarič, Sergeja (2018). »Kaj prinaša projekt protipoplavnih ureditev na Meži z Mislinjo?« (PDF). 29. Mišičev vodarski dan 2018. Maribor: Vodnogospodarski biro Maribor. str. 168–169. Pridobljeno 14. decembra 2020.
- ↑ »Atlas okolja«. ARSO. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 26. januarja 2021. Pridobljeno 14. decembra 2020.