Hipofiza

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Hipofiza (prednji del obarvan rdeče)

Možganski privesek ali hipofiza (hypophysis cerebri, glandula pituitaria) je majhna žleza z notranjim izločanjem, ki leži v koščeni vdolbini lobanjskega dna v tako imenovanem turškem sedlu. Možganski privesek preko izločanja hormonov nadzoruje in uravnava delovanje drugih podrejenih žlez z notranjim izločanjem.

Po anatomski zgradbi možganski privesek razdelimo na tri režnje:

  • prednji reženj (pars anterior),
  • srednji reženj (pars intermedia),
  • zadnji reženj (pars nevrosa).

Funkcionalno ga razdelimo na:

Portalni žilni sistem hipofize[uredi | uredi kodo]

Zelo pomembna je oskrba s krvjo, saj je preko žilnega sistema povezana s hipotalamusom.

Hipofizna arterija dovaja kri do eminentie mediane, kjer se nahaja pletež drobnih kapilar, imenovan primarni pleksus. Vanj se izločajo hormoni hipotalamusa. Nato potujejo po portalni hipofizni veni do drugega pleteža, imenovanega sekundarni pleksus. Tu hipotalamusni hormoni prodirajo v tkivo in pospešujejo izločanje hipofiznih hormonov. Izločeni hormoni adenohipofize prehajajo v pletež in nato vstopajo v telesni obtok.

Hormoni adenohipofize[uredi | uredi kodo]

  1. rastni hormon (somatotropin, somatotropni hormon, STH, angleško growth hormone, GH)
  2. kortikotropin (adrenokortikotropni hormon, ACTH)
  3. tirotropin (tiroidni stimulirajoči hormon, TSH)
  4. folikle stimulirajoči hormon (FSH)
  5. luteinizirajoči hormon (LH)
  6. prolaktin
  7. melanocite stimulirajoči hormon (MSH)
  8. endorfini

Hormoni nevrohipofize[uredi | uredi kodo]

  1. oksitocin
  2. vazopresin (adiuretični hormon, antidiuretični hormon, ADH, antidiuretin, adiuretin)