Gostota električnega polja

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje

Gostòta eléktričnega pólja ali gostòta eléktričnega pretòka (oznaka D) je fizikalna količina, ki opredeljuje električno polje. Njena velikost je določena kot gostota naboja, ki se influencira na kovinski ploščici, postavljeni prečno na smer polja, njena smer pa je pravokotno na ploščico. Enota za merjenje gostote električnega polja je A s / m2.

Zveza med gostoto in jakostjo električnega polja[uredi | uredi kodo]

V praznem prostoru je gostota električnega polja premo sorazmerna jakosti električnega polja E, sorazmernostni koeficient je influenčna konstanta ε0:

\mathbf{D} = \epsilon_0 \mathbf{E}

V splošnem pa jakost električnega polja in gostoto električnega polja povezuje tenzor dielektričnosti ε:

\mathbf{D} = \epsilon \epsilon_0 \mathbf{E}

V fiziki je dielektričnost določena kot brezdimenzijska količina, pri čemer je dielektričnost vakuuma 1, v elektrotehniki pa ima navadno dielektričnost enoto A s / V m. Dielektričnost vakuuma je v tem primeru enaka influenčni konstanti, splošna zveza med gostoto električnega polja in jakostjo električnega polja pa se zapiše v obliki:

\mathbf{D} = \epsilon \mathbf{E}

Zakon o električnem pretoku[uredi | uredi kodo]

Zakon o električnem pretoku ali Gaussov zakon govori, da je električni pretok skozi zaključeno ploskev S, ki zajema električni naboj e, enak:

\oint_S \mathbf{D}\cdot d\mathbf{S} = e

Skladno s tem se za gostoto električnega polja uporablja tudi izraz gostota električnega pretoka.

Glej tudi[uredi | uredi kodo]