GIMP

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
GIMP
Wilber, maskota GIMPa
GIMP2.4.png
GIMP 2.4.1 na namizju GNOME
Razvijalec Moštvo razvijalcev The GIMP
Začetna izdaja 1995
Programski jezik C
Platforma GNU/Linux, MS Windows, OS X, Solaris, FreeBSD, AmigaOS 4
Razpoložljivi jeziki angleščina, slovenščina in drugi prevodi
Tip urejevalnik rastrske grafike
Licenca GPL
Spletna stran www.gimp.org
GIMP 2.2.8 s sliko Wilberja na Ubuntu Linux
GIMP 2.0.1 na Win 2000

GIMP je prostodostopni odprtokodni računalniški program za urejanje rastrske grafike. Podprto ima tudi nekaj možnosti za delo z vektorsko grafiko. Projekt sta začela leta 1995 Spencer Kimball in Peter Mattis, zdaj pa ga vzdržuje skupina prostovoljcev in je zaščiten s Splošnim dovoljenjem GNU (GPL).

GIMP v izvirniku pomeni GNU Image Manipulation Program (»GNU program za obdelavo slik«). Leta 1997 so ime spremenili v GNU Image Manipulation Program. GIMP je uradni del projekta GNU.

GIMP je razširjen za obdelavo digitalne grafike in fotografij s spleta. Po navadi z njim izdelujejo grafične podloge in logotipe, umerjajo in izrezujejo fotografije, spreminjajo barve, združujejo slike s pomočjo ravnin, odstranjujejo neželene slikovne oblike in prevajajo med različnimi slikovnimi formati.

GIMP je mogoče pomemben tudi kot prvi večji program za končnega uporabnika izdelan v odprti izvorni kodi. Prejšnja orodja kot so GCC, jedro Linuxa in podobna so bila orodja, ki so jih izdelali programerji večinoma za programerje. GIMP je dokaz, da se z načinom izdelave programov s pomočjo odprte kode lahko izdelajo stvari, ki jih nepoznavalci lahko plodno uporabijo. S tem je GIMP tlakoval pot podobnim prostim programom kot so KDE, GNOME, Mozilla, OpenOffice.org in mnogo drugim, ki so sledili.

GIMP je bil mišljen kot prosta druga možnost namesto Adobe Photoshopa, ki pa se še vedno trdo drži v grafični industriji, predvsem zaradi naslednjih pomanjkljivosti GIMP-a:

  • GIMP ne podpira vsestranskega barvnega prostora CMYK, ki se uporablja v proizvodnji tiska. Obstaja sicer dodatek CMYK, nedavno izšla različica GIMP 2.0 ponuja urejanje v izvirnem CMYK načinu in podporo dodatkom.
  • Photoshop vsebuje licenčno podporo za sistem barvnega ujemanja.
  • Photoshop ima več dodatkov.

GIMP se lahko prikroji za samodejnejše delo z makro programi. Temu lahko služi vgrajen jezik Scheme ali pa jeziki kot so Perl, Tcl in (preskusno) Ruby. To omogoča izdelavo skript in dodatkov, ki se lahko vzajemno uporabijo. Možna je tudi izdelava slik v popolnoma nevzajemnem načinu. Na primer izdelava slik za spletno stran s CGI skripti ali popravilo in pretvorbo slik v ozadju. Na splošno pa verjamejo, da so za nevzajemna opravila, veliko boljši programski paketi kot je SlikaMagick.

GIMP za uporabniški vmesnik uporablja GTK+. V bistvu je bil GTK+ v začetku del GIMP-a. GIMP in GTK+ so izvirno izdelali za sistem X Windows, ki je tekel na Unixu ali GNU/Linuxu, kasneje pa so ga predelali še za operacijske sisteme Microsoft Windows, OS/2 in OS X.

Trenutna stabilna različica (april 2004) je GIMP 2.0.1. Glavne spremembe so nadaljnje razdelitve uporabniškega vmesnika, nov temelj za splošnejšo grafično knjižnico GEGL in predelava nekaterih osnovnih oblikovnih omejitev, ki so ovirala izboljšave kot je podpora izvirnega CMYK načina.

GIMP-ova maskota je Wilber.

GIMP-ov domač slikovni format je XCF, s katerim je moč shraniti razporeditev ravnin za poznejše delo.

Film Gimp/CinePaint[uredi | uredi kodo]

Film Gimp, sedaj znan kot CinePaint je orodje posebej prirejeno za slikanje in retuširanje posameznih posnetkov filmov, ki uporablja nadzornik posnetkov in način slojev. Omogoča tudi večjo barvno globino kot GIMP - 16 bitov za barvo, namesto 8. Program se je razvil iz različice GIMP 1.0.4.

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]

(v angleščini)

(v slovenščini)