Feničanska abeceda

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje

Feničanska abeceda je nastala ob koncu 13. stoletja pr. n. št. in se je uporabljala za zapis fenicijščine, severno semitskega jezika s področja Fenicije in tudi Kartagine. Najverjetneje so si jo prvi zamislili v Biblosu, kajti najstarejši znani napis je s sarkofaga tamkajšnjega kralja Ahirama.

Feničanska abeceda je najstarejša znana linearna abeceda na svetu. Od nje je sicer starejša ugaritska abeceda, ki temelji na klinopisu, izklesanem na glinene ploščice. V nasprotju z njo je feničanska abeceda preprostejša za pisanje in četudi so jo najprej zapisovali s klesanjem v kamen, se je izkazala za preprostejšo za pisanje na papirus. Končno pa je pomemben položaj Feničanov v Sredozemlju pripomogel, da so se iz feničanske abecede razvile druge pisave, ki se večinoma uporabljajo še danes: mdr. hebrejska, arabska, grška abeceda, latinica (ki se je razvila prek stare italske abecede) in cirilica (ki se je razvila prek grške abecede).

Abeceda je soglasniška (abdžad) in vsebuje 22 soglasnikov. Znakov za samoglasnike ni in jih je tako treba uganiti iz konteksta. V začetnem obdobju, ko se je predvsem klesalo v kamen, so črke bile ravne in koti pravi (črke so tako nekoliko spominjale na rune), kasneje so se pojavile tudi kurzivne oblike. Običajno se je zapisovala od desne proti levi, najdeni pa so tudi zapisi v bustrofedonu (vrstice se izmenično zapisujejo v eni in drugi smeri). Ali in kako so Feničani poimenovali posamezne črke, ni znano, zato se danes uporablja poimenovanje, ki ga je leta 1904 predlagal Theodor Nöldeke.

Črka Unicode Ime Pomen Prečrkovanje Ustrezna črka v
hebrejščini arabščini grščini latinici cirilici
Aleph ʼāleph vol ʼ א Α, α A, a А, а
Beth bēth hiša b ב Β, β B, b Б, б, В, в
Gimel gīmel kamela g ג Γ, γ C, c, G, g Г, г
Daleth dāleth vrata d ד ﺩ، ذ Δ, δ D, d Д, д
He okno h ה Ε, ε E, e Е, е, Є, є
Waw wāw kavelj w ו (Ϝ, ϝ), Υ, υ F, f, U, u, V, v, W, w, Y, y У, у
Zayin zayin orožje z ז Ζ, ζ Z, z З, з
Heth ḥēth ograja ח ﺡ، خ Η, η H, h И, и, Й, й
Teth ṭēth kolo ט ﻁ، ظ Θ, θ
Yodh yōdh roka y י ﻱ، ى Ι, ι I, i, J, j І, і, Ї, ї, Ј, ј
Kaph kaph dlan k כ Κ, κ K, k К, к
Lamedh lāmedh palica l ל Λ, λ L, l Л, л
Mem mēm voda m מ Μ, μ M, m М, м
Nun nun riba n נ Ν, ν N, n Н, н
Samekh sāmekh riba s ס Ξ,ξ, Χ, χ X, x Х, х
Ayin ʼayin oko ʼ ע ﻉ، غ Ο, ο O, o О, о
Pe usta p פ Π, π P, p П, п
Sade ṣādē rastlina papirus צ ﺹ، ض (Ϡ, ϡ) Ц, ц, Ч, ч
Qoph qōph opica q ק (Ϙ, ϙ) Q, q
Res rēš glava r ר Ρ, ρ R, r Р, р
Sin šin zob š ש س، ش Σ, (ϲ), σ, ς S, s С, с, Ш, ш
Taw tāw znak t ת ﺕ، ث Τ, τ T, t Т, т

Feničanska abecedo bo vključena tudi v standard Unicode 5.0. Črke bodo nosile kode med U+10900 in U+10915, z ख (U+10916), ग (U+10917), घ (U+10918) in ङ (U+10919) bodo kodirane števke za 1, 10, 20 in 100, ट (U+1091F) pa bo za ločevanje besed. Predlog, da bi za feničansko pisavo uporabili kar različico pisave za hebrejščino, je bil zavrnjen.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]