Ecser

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje

Koordinati: 47° 27’ severne širine, 19° 20’ vzhodne dolžine

Ecser
Država: Zastava Madžarske Madžarska
Število prebivalcev: 3 252 (2001)[1]
Podregija: Monori
Županija: Pešta
Regija: Osrednja Madžarska

Ecser (slovaško Ečer) je vas na Madžarskem, ki upravno spada pod podregijo Monori Županije Pešta.

Geografija[uredi | uredi kodo]

Kraj se nahaja jugovzhodno od Budimpešte v bližini mednarodnega letališča Ferihegy.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Ecser se prvikrat omenja 15. decembra 1315, čeprav je sama naselbina obstajala že leta 896, ob prihodu Madžarov v Panonsko nižino. Po legendi naj bi dal ime naselju Veliki princ Madžarov Árpad (~845-~907). Ob njegovem prihodu in počitku v tem kraju je okoliške prebivalce vprašal po imenu, vendar mu ni znal nobeden odgovoriti. Tedaj jim je rekel, naj ga imenujejo po tamkajšnjem hrastu - ceru (madžarsko cser).

V času turške nadoblasti (1526-1686), zlasti po obleganju Budima (1541), je kraj izumrl, prebivalstvo se je vrnilo vanj leta 1699. V zgodnjem 18. stoletju je lastnik kraja, grof Antal Grassalkovich, v njem naselil Slovake, ki danes tvorijo številno etnično skupnost naselja. V vojni za neodvisnost (1703-1711), ki jo je vodil Franc II. Rákóczi proti Habsburžanom, je sodelovalo tudi 11 vojakov iz Ecserja.

Zanimivosti[uredi | uredi kodo]

Na mestnem grbu se nahajajo rimskokatoliška cerkev iz leta 1740, ljudski ples Poroka v Ecserju (Ecseri lakodalmas) in hrast, tri najpomembnejša znamenja naselja.

Pobratena mesta[uredi | uredi kodo]

Viri in opombe[uredi | uredi kodo]

Glej tudi[uredi | uredi kodo]