Den Helder
Den Helder | |||
|---|---|---|---|
 Den Helder vodni stolp v vasi | |||
| |||
.svg) Lega v Severni Holandiji | |||
| Koordinati: 52°56′N 4°45′E / 52.933°N 4.750°E | |||
| Država |  Nizozemska | ||
| Provinca |  Severna Holandija | ||
| Upravljanje | |||
| • Telo | Občinski svet | ||
| • Župan | Jan de Boer (D66) | ||
| Površina | |||
| • Skupno | 178,80 km2 | ||
| • Kopno | 45,25 km2 | ||
| • Voda | 133,55 km2 | ||
| Nadm. višina | 1 m | ||
| Prebivalstvo (maj 2014)[4] | |||
| • Skupno | 56.506 | ||
| • Gostota | 1.249 preb./km2 | ||
| Demonim | Heldernaar | ||
| Poštna številka | 1780–1789 | ||
| Območna tel. številka | 0223 | ||
| Spletna stran | [www.denhelder.nl www.denhelder.nl] | ||
Den Helder (nizozemska izgovorjava: [dɛn ˈɦɛldər] (
poslušaj)) je občina in mesto na Nizozemskem, v provinci Severna Holandija. Den Helder se nahaja na najsevernejši točki polotoka Severna Holandija. Je glavno pomorsko oporišče Nizozemske. Iz Den Helderja je trajektna povezava, ki jo opravlja Royal TESO z bližnjim nizozemskim Vatskim otokom Texel na severu.
Zgodovina[uredi | uredi kodo]
Prvotni starejši del mesta je bil Huisduinen, sam Helder pa bližnji manjši zaselek. Ko so v bližini Helderja zgradili pristanišče, je vas začela rasti in kasneje namesto Huisduinena postala sedež lokalne uprave. Zaradi svoje strateške lege na konici polotoka Severne Holandije je bilo na tem območju zgrajenih več utrdb.
Den Helder je zgodovinsko imel pomembno vlogo v nizozemskem ladijskem prometu. V nizozemski zlati dobi so pri Den Helderju zbirale ladje na poti na svetovna morja.
Dne 23. januarja 1795 so Francozi v globoko zamrznjenem pristanišču mesta zajeli 14 nizozemskih ladij in 850 topov. [5] Leta 1799 je bilo mesto tarča anglo-ruske invazije na Nizozemsko.
V dvajsetih letih 19. stoletja so od Amsterdama do Den Helderja izkopali Severnohollandski kanal. Svetilnik Lange Jaap je bil zgrajen leta 1877 in je s 63.45 m najvišji svetilnik iz litega železa v Evropi. V drugi svetovni vojni je bil večji del mesta evakuiran, staro mestno jedro pa uničeno.
Geografija[uredi | uredi kodo]
Podnebje[uredi | uredi kodo]
Den Helder je na konici nižinskega polotoka, ki štrli v Severno morje . Zaradi tega morsko okolje močno ublaži podnebje v Den Helderju. Poleg tega je Den Helder eno najbolj sončnih mest na Nizozemskem.[6]
Poselitveni centri[uredi | uredi kodo]
Občino Den Helder sestavljajo naslednja mesta, kraji, vasi in/ali okrožja: Den Helder, Huisduinen, Julianadorp in zaselki Friese Buurt in De Kooy.
Topografija[uredi | uredi kodo]
Nizozemski topografski zemljevid Den Helder (mesto), marec 2014.
Pomorska baza[uredi | uredi kodo]
Den Helder je bil kraj pomorske baze že v 18. stoletju. Anglo-ruske invazijske sile so se avgusta 1799 izkrcale pri Den Helderju in tam zajele batavsko mornarico (glej bitko pri Castricumu). Francoski cesar Napoleon Bonaparte, ki je leta 1811 obiskal Den Helder, je bil navdušen nad strateško lego mesta in je ukazal gradnjo utrdbe (Kijkduin) in pomorskih pristanišč (Willemsoord). Doki so bili zgrajeni v letih 1813–1827. Leta 1947 je uradno postal glavno središče operacij kraljeve nizozemske mornarice. Den Helder je še danes glavno oporišče mornarice. Kraljeva nizozemska mornariška šola se nahaja tudi v mestu, prav tako nizozemski mornariški muzej.
Stare mornariške ladjedelnice Willemsoord, ki se nahajajo na severu mesta, so zdaj restavracije, kino in drugi rekreacijski objekti. Mornariški doki in uprava so bili premaknjeni na novo lokacijo bolj vzhodno.
Transport[uredi | uredi kodo]
- Den Helder
- Den Helder Zuid (Južni Den Helder)
Do Den Helderja ne vodi avtocesta.
Lokalna vlada[uredi | uredi kodo]
Občinski svet Den Helderja sestavlja 31 svetnikov.
Pomembni ljudje[uredi | uredi kodo]
Javne osebe[uredi | uredi kodo]
.jpg)
- Frans van Anraat (rojen 1942), poslovnež, ki je Saddam Husseinu prodaj surovine za proizvodnjo kemičnega orožja
- Marleen Barth (rojen 1964), političarka, sindikalna voditeljica in novinarka
- Petrus Johannes Blok (1855–1929) Nizozemski zgodovinar
- Edward W. Bok (1863-1930), Nizozemsko-Ameriški urednik, dobitnik Pulitzerjeve nagrade
Umetnost[uredi | uredi kodo]
- Dick Ket (1902–1940) nizozemski magični realistični slikar tihožitij in avtoportretov
- Hanco Kolk (rojen 1957) nizozemski risar in stripar
- Anton Pieck (1895-1987), slikar in grafik
Sklici[uredi | uredi kodo]
- ↑ »Samenstelling college« [Members of the board] (v nizozemščini). Gemeente Den Helder. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 2. marca 2014. Pridobljeno 26. februarja 2014.
- ↑ »Kerncijfers wijken en buurten« [Key figures for neighbourhoods]. CBS Statline (v nizozemščini). CBS. 2. julij 2013. Pridobljeno 12. marca 2014.
- ↑ »Postcodetool for 1784MC«. Actueel Hoogtebestand Nederland (v nizozemščini). Het Waterschapshuis. Pridobljeno 26. februarja 2014.
- ↑ »Bevolkingsontwikkeling; regio per maand« [Population growth; regions per month]. CBS Statline (v nizozemščini). CBS. 26. junij 2014. Pridobljeno 24. julija 2014.
- ↑ Tony Jaques, Dictionary of Battles and Sieges: P-Z, p.1009
- ↑ (Dutch) Climate table, per station.
Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]
Predstavnosti o temi Den Helder v Wikimedijini zbirki- Official website
| Splošno | |
|---|---|
| Narodne knjižnice | |
| Drugo | |
