Coutras

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje

Koordinati: 45° 02’ 30" severne širine, 0° 07' 38" zahodne dolžine

Občina Coutras
Mestna hiša, Coutras

Grb
Coutras se nahaja v državi Francije
Coutras
Lega
Zemljepisna dolžina: -0.127222222
Zemljepisna širina: 45.04166667
Uprava
Država Francija
Regija: Akvitanija
Departma: Gironde
Okrožje: Libourne
Kanton: Coutras
Interkomunaliteta: Skupnost občin
Pays de Coutras
Župan: Marie-Claire Arnaud  (Socialistična stranka)
(2008-2014)
Statistični podatki o
Nadmorska višina: 4 m–74 m
(povpr. 13 m)
Površina kopnega:¹ 33,69 km²
Prebivalstvo
(2009)
7.974
 - gostota: (2009) 237/km²
Razno
INSEE/Poštna številka 33138/ 33230:
¹ Podatki iz francoske zemljiške knjige, ki izključuje jezera, ribnike, ledenike > 1 km² in rečne estuarje.
² Population sans doubles comptes: enkratno štetje prebivalcev več občin (npr. študenti in vojaški uslužbenci).
Francija

Coutras (okcitansko Cotràs) je naselje in občina v jugozahodnem francoskem departmaju Gironde regije Akvitanije. Leta 2009 je naselje imelo 7.974 prebivalcev.

Geografija[uredi | uredi kodo]

Naselje leži v pokrajini Gujeni ob reki Isle in njenem desnem pritoku Dronne, 49 km severovzhodno od Bordeauxa.

Uprava[uredi | uredi kodo]

Coutras je sedež istoimenskega kantona, v katerega so poleg njegove vključene še občine Abzac, Camps-sur-l'Isle, Chamadelle, Les Églisottes-et-Chalaures, Le Fieu, Les Peintures, Porchères, Saint-Antoine-sur-l'Isle, Saint-Christophe-de-Double, Saint-Médard-de-Guizières in Saint-Seurin-sur-l'Isle z 21.021 prebivalci.

Kanton Coutras je sestavni del okrožja Libourne.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Kraj je bil 20. oktobra 1587 prizorišče najpomembnejše bitke med vojno treh Henrikov, (del verskih vojn), v kateri so protestantske sile pod Henrikom Navarskim, bodočim kraljem Henrikom IV., hudo porazile kraljevo vojsko, s čimer so močno oslabili položaj Katoliške lige.

Zanimivosti[uredi | uredi kodo]

Cerkev sv. Janeza Krstnika
  • prazgodovinski ostanki, ostanki galo-rimske vile, vojaškega taborišča,
  • romanskogotska cerkev sv. Janeza Krstnika iz 12. do 15. stoletja, francoski zgodovinski spomenik,
  • vodnjak Henrika IV. iz 17. stoletja, v spomin na francoskega kralja, zgodovinski spomenik.

Pobratena mesta[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]