Castillon-la-Bataille

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje

Koordinati: 44° 51’ 15" severne širine, 0° 02' 36" zahodne dolžine

Občina Castillon-la-Bataille

Grb
Castillon-la-Bataille is located in Francije
Castillon-la-Bataille
Castillon-la-Bataille
Lega
Zemljepisna dolžina: -0.0433333333333
Zemljepisna širina: 44.8541666667
Uprava
Država Francija
Regija: Akvitanija
Departma: Gironde
Okrožje: Libourne
Kanton: Castillon-la-Bataille
Interkomunaliteta: Skupnost občin
Castillon Pujols
Župan: Michel Holmière  (Zveza za ljudsko gibanje)
(2008-2014)
Statistični podatki o
Nadmorska višina: 2 m–104 m
(povpr. 27 m)
Površina kopnega:¹ 5,68 km²
Prebivalstvo
(2009)
3.203
 - gostota: (2009) 564/km²
Razno
INSEE/Poštna številka 33108/ 33350:
¹ Podatki iz francoske zemljiške knjige, ki izključuje jezera, ribnike, ledenike > 1 km² in rečne estuarje.
² Population sans doubles comptes: enkratno štetje prebivalcev več občin (npr. študenti in vojaški uslužbenci).
Francija

Castillon-la-Bataille (do 1953 Castillon-sur-Dordogne, okcitansko Castilhon de la Batalha) je naselje in občina v jugozahodnem francoskem departmaju Gironde regije Akvitanije. Leta 2009 je naselje imelo 3.203 prebivalce.

Geografija[uredi | uredi kodo]

Naselje leži v pokrajini Gujeni ob reki Dordogne in njenem desnem pritoku Lidoire, 47 km vzhodno od Bordeauxa.

Uprava[uredi | uredi kodo]

Castillon-la-Bataille je sedež istoimenskega kantona, v katerega so poleg njegove vključene še občine Belvès-de-Castillon, Gardegan-et-Tourtirac, Sainte-Colombe, Saint-Étienne-de-Lisse, Saint-Genès-de-Castillon, Saint-Hippolyte, Saint-Laurent-des-Combes, Saint-Magne-de-Castillon, Saint-Pey-d'Armens, Saint-Philippe-d'Aiguille, Sainte-Terre, Les Salles-de-Castillon in Vignonet z 10.382 prebivalci.

Kanton Castillon-la-Bataille je sestavni del okrožja Libourne.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Naselbina je bila 17. julija 1453 prizorišče poslednje bitke v stoletni vojni, v kateri sta vojski Francoskega kraljestva in Bretonskega vojvodstva odločilno porazili angleško vojsko, in po kateri Angleži, tudi zaradi izbruha vojne rož, niso bili več v stanju zahtevati francosko krono. Po bitki so izgubili vse kontinentalne posesti razen Calaisa, ki je ostal v njihovih rokah še dobrih sto let zatem (do 1558).

Zanimivosti[uredi | uredi kodo]

  • mestna vrata Porte du midi, del nekdanjega srednjeveškega obzidja,
  • baročna cerkev sv. Simforijana iz 18. stoletja.

Osebnosti[uredi | uredi kodo]

Pobratena mesta[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]