Claude Chappe

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Claude Chappe
AduC 175 Chappe (Claude, 1765-1828).JPG  *
Claude Chappe
Rojstvo 25. december 1763({{padleft:1763|4|0}}-{{padleft:12|2|0}}-{{padleft:25|2|0}})
Q1225565?
Smrt 23. januar 1805({{padleft:1805|4|0}}-{{padleft:1|2|0}}-{{padleft:23|2|0}}) (41 let)
Pariz
Državljanstvo Flag of France.svg Francija
Poklic izumitelj


Claude Chappe (25. december 1763 - 23. januar 1805) je bil francoski izumitelj, ki je leta 1792 pokazal praktični semaforski sistem, ki je na koncu bil prisoten po vsej Francije. To je bil prvi praktični telekomunikacijski sistem industrijske dobe, kar Chappela naredi za prvega telekomunikacijskega mogotca"[1].

Življenje[uredi | uredi kodo]

Chappe je bil rojen v Brûlonu, Sarthe (departma), Francija, kot vnuk francoskemu baronu. Bil je vzgojen za službovanje v cerkvi, vendar je delovno mesto izgubil med francosko revolucijo. On in njegovi štirje brezposelni bratje so se odločili razviti praktični sistem semaforske relejne postaje, kot je že bila predlagana v preteklosti vendar nikoli ni bila realizirana.

Claudov brat, Ignace Chappe (1760-1829) je bil član zakonodajne skupščine v času francoske revolucije. Zahvaljujoč njemu je skupščina podprla predlog za izgradnjo relejne linije iz Pariza v Lille (petnajst postaj, okoli 120 kilometrov), za prevoz pošiljk iz vojne.

Brata sta na podlagi meritev, ugotovila, da je palico pod kotom lažje videti kot prisotnosti ali odsotnosti plošč. Končna oblika imel dve veji povezana z navzkrižno roko. Vsaka veja je imela sedem mest, in vsaka roka je imel še štiri, kar je dopuščalo 196 kombinacij v kodi. Roke so bile 1-10 metrov dolge, črne in obtežene s protiutežjo, premikale pa so se samo z dvema ročajema. Pritrjene svetilke, so se izkazale za nezadostne za nočno uporabo. Relejni stolpi so bili 12–25 km (10 do 20 milj) narazen. Vsak stolp je imel dva teleskopa usmerjena v obe smeri relejne linije. Chappe je prvo svoj izum poimenoval "tachygraph", kar pomeni hitri pisatelj, prijatelj mu je predlagal ime, ki pomeni "daleč pisatelj", telegraf[1].

Leta 1792, so bila prva sporočila uspešno poslana od Pariza do Lille.[2] Leta 1794 so s pomočjo semaforske linije obvestili Parižane o zajetju Condé-sur-l'Escaut od Avstrijcev manj kot uro po tem, ko je do tega prišlo. Ostale proge so bile zgrajene, vključno z linijo od Pariza do Toulon. Sistem so na veliko posnemali po ostalih evropskih državah, uporabljal ga je Napoleon za koordinacijo svojega imperija in vojske.[2]

Leta 1805 je Claude Chappe storil samomor v Parizu, vrgel se je v vodnjak v hotelu v katerem je bival [3]. Baje je bil potrt in depresiven zaradi bolezni, in trditev konkurentov, da so njegovi semaforji ponaredek vojaških relejnih sistemov.

Ignace Chappe je leta 1824 poskušal povečati zanimanje za uporabo semaforskih linij v komercialne namene, kot so cene surovin, vendar se je poslovna skupnost uprla.

Francoska vlada je leta 1846 prevzela nov sistem električnih telegrafskih vodov. Mnogo sodobnikov je opozarjalo na enostavnost sabotaže in prekinitve storitve z rezanjem žice. S pojavom električnih telegrafov so počasi Chappeov telegraf ukinili leta 1852 .[2]

Popularna kultura[uredi | uredi kodo]

Chappejev semafor predstavlja pomembno vlogo v noveli Aleksandra Dumasa 'Grof Monte Cristo. Grof podkupi operaterja, da posreduje napačno sporočilo.

Reference[uredi | uredi kodo]

  1. ^ 1,0 1,1 Beyer, p. 60
  2. ^ 2,0 2,1 2,2 Francoski vir: Tour du télégraphe Chappe
  3. ^ "Claude Chappe (French engineer)". Encyclopædia Britannica. Pridobljeno dne August 7, 2009. 

Bibliografija[uredi | uredi kodo]

  • Beyer, Rick, The Greatest Stories Never Told, A&E Television Networks / The History Channel, ISBN 0-06-001401-6

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]