Charolles

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje

Koordinati: 46° 26’ severne širine, 4° 17’ vzhodne dolžine

Občina Charolles
Cerkev sv. Srca Jezusovega, Charolles

Grb
Lega
Zemljepisna dolžina: 04° 16' 31" E
Zemljepisna širina: 46° 26' 04" N
Uprava
Država Francija
Regija: Burgundija
Departma: Saône-et-Loire (podprefektura)
Okrožje: Charolles
Kanton: Charolles
Interkomunaliteta: Skupnost občin
Canton de Charolles
Župan: Jean Drevon
(2001-2008)
Statistični podatki o
Nadmorska višina: 272 m–355 m
(povpr. 327 m)
Površina kopnega:¹ 19,98 km²
Prebivalstvo
(1999)
3.392
 - gostota: (1999) 170/km²
Razno
INSEE/Poštna številka 71106/ 71120:
¹ Podatki iz francoske zemljiške knjige, ki izključuje jezera, ribnike, ledenike > 1 km² in rečne estuarje.
² Population sans doubles comptes: enkratno štetje prebivalcev več občin (npr. študenti in vojaški uslužbenci).
Francija

Charolles je naselje in občina v osrednji francoski regiji Burgundiji, podprefektura departmaja Saône-et-Loire. Leta 1999 je naselje imelo 3.048 prebivalcev.

Geografija[uredi | uredi kodo]

Kraj leži v srednjevzhodni Franciji ob reki Arconce, 50 km zahodno od Mâcona in 155 km jugozahodno od Dijona; je središče po njem imenovane pokrajine Charolais.

Administracija[uredi | uredi kodo]

Lega okrožja v regiji

Charolles je sedež istoimenskega kantona, v katerega so poleg njegove vključene še občine Baron, Champlecy, Changy, Fontenay, Lugny-lès-Charolles, Marcilly-la-Gueurce, Ozolles, Prizy, Saint-Julien-de-Civry, Vaudebarrier, Vendenesse-lès-Charolles in Viry s 6.609 prebivalci.

Naselje je prav tako sedež okrožja, v katerem se nahajajo kantoni Bourbon-Lancy, Charolles, Chauffailles, Digoin, Gueugnon, la Clayette, la Guiche, Marcigny, Palinges, Paray-le-Monial, Saint-Bonnet-de-Joux, Semur-en-Brionnais in Toulon-sur-Arroux s 102.205 prebivalci.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Charolles je glavno mesto pokrajine Charolais, nekdanje grofije iz zgodnjega 14. stoletja. Leta 1327 je grofija Charolais pripadla hiši Armagnac, 1390 prodana burgundskemu vojvodu Filipu Neustrašnemu. Po smrti Karla Drznega 1477 je grofijo zasedel Ludvik XI. leta 1493 pa je iz rok Karla VIII. prešla k svetorimskemu cesarju Maksimilijanu I. Na koncu je pripadla španskim kraljem, kar je povzročilo dolgotrajen spor med Francijo in Španijo, dokler ni leta 1684 bila dodeljena condéjskemu princu Ludviku II. upniku španskega kralja. Združena s francosko krono je bila v letu 1771.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]