Cerkev sv. Nikolaja, Petrušnja vas
| Cerkev sv. Nikolaja | |
|---|---|
 | |
  Cerkev sv. Nikolaja | |
| 45°57′42.35″N 14°49′21.74″E / 45.9617639°N 14.8227056°E | |
| Kraj | Petrušnja vas |
| Država |  Slovenija |
| Verska skupnost | Rimskokatoliška |
| Patrocinij | Sveti Nikolaj |
| Spletna stran | sentvid-zupnija.si |
| Zgodovina | |
| Status | podružnična cerkev |
| Arhitektura | |
| Funkcionalno stanje | aktivno |
| Slog | barok |
| Lastnosti | |
| Dolžina | 14,19 m |
| Širina | 4,4 m |
| Širina ladje | 5 m |
| Št. zvonikov | 1 |
| Materiali | kamen |
| Zvonovi | 3 |
| Uprava | |
| Župnija | Šentvid pri Stični |
| Dekanija | Grosuplje |
| Naddekanat | IV. arhidiakonat |
| Nadškofija | Ljubljana |
| Metropolija | Ljubljana |
Petrušnja vas - Cerkev sv. Nikolaja | |
| Lega | Občina Ivančna Gorica |
| RKD št. | 2492 (opis enote)[1] |
Cerkev svetega Nikolaja je podružnična cerkev župnije Šentvid pri Stični, ki stoji na griču Gradišče nad Petrušnjo vasjo.
Opis[uredi | uredi kodo]
Cerkev sv. Nikolaja je prvič omenjena leta 1250. Sedanjo podobo je cerkev dobila za čas baroka v 17. stoletju. Takrat so cerkev na novo obokali, prezidali prezbiterij in dodali k cerkvi kapelo sv. Antona Padovanskega. Glavni oltar, izdelan leta 1705 in posvečen sv. Miklavžu, krasi grb stiškega opata Antona von Gallenfelsa.
Sklici[uredi | uredi kodo]
- ↑ »Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 2492«. Pregledovalnik Registra kulturne dediščine (Zakon o varstvu kulturne dediščine, Uradni list RS, št. 16/2008). Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.
Viri[uredi | uredi kodo]
- Mikuž, Stane. 1978. Umetnostnozgodovinska topografija grosupeljske krajine. Ljubljana: Zavod SR Slovenije za spomeniško varstvo. (COBISS)
- Štepec, Dušan, in Matej Šteh. 2017. Šentviško tisočletje : 1000 let Župnije Šentvid pri Stični. Šentvid pri Stični : Župnijski urad. (COBISS)
- Benedik, Metod, in Franc Trunkelj. 2012. Mati mngih cerkva. Ljubljana: Družina. (COBISS)
