Bojna sekira

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Bojna sekira iz 16. ali 17. stoletja

Bôjna sekíra je vrsta orožja za boj iz bližine, ki se je razvila iz navadne sekire. Spada med najstarejša orožja v bogati zgodovini bojevanja človeštva, uporabljala se je že pred lokom.

Glede na namen, na to ali so jo uporabljali v pehoti ali konjenici in na kulturno okolje ima različne oblike. Izdelana je bila iz kamna, obsidiana (Južna Amerika), brona, železa ali jekla.

V severni in vzhodni Evropi so bile bojne sekire okrog leta 2200 pr. n. št. močno v uporabi. V zgodnjem srednjem veku (okrog leta 1000) jih je uporabljala predvsem pehota, konjenica je bila oborožena z meči. Do leta 1500 so se uporabljale vedno manj, tedaj pa so ponovno pridobile na pomenu. Bile so najučinkovitejše orožje proti novim oklepom.

Bojne sekire delimo na:

  • enoročne ali dvoročne
  • enoglavne ali dvoglavne

Vrste[uredi | uredi kodo]

Drugo[uredi | uredi kodo]

Fraza »izkopati ali zakopati bojno sekiro« pomeni »začeti ali končati boj«.

Glej tudi[uredi | uredi kodo]