Biološki inštitut Jovana Hadžija

Biološki inštitut Jovana Hadžija je slovenski inštitut, ki ga je ustanovila Slovenska akademija znanosti in umetnosti. Inštitut je z delom začel leta 1948, 21. marca 1950 pa je SAZU na letni skupščini potrdila njegov pravilnik. Inštitut je začel z rednim delom leta 1951, takrat pa je imel dva redna in dva zunanja sodelavca.

Inštitut je vodil od njegove ustanovitve do leta 1972 akademik prof. dr. Jovan Hadži, po katerem je inštitut dobil tudi ime. Od leta 1973 do leta 1987 je bil upravnik inštituta akademik dr. Jože Bole, med leti 1987 in 1995 mag. Andrej Seliškar, v letih 1993-1994 dr. Narcis Mršić. Od leta 1995 do leta 2003 je bil upravnik dr. Andraž Čarni, od leta 2003 do 2006 dr. Branko Vreš, od 1.6.2006 pa ga vodi dr. Oto Luthar. Leta 1975 je bilo na inštitutu zaposlenih 15 rednih sodelavcev, leta 1985 20, trenutno pa je v njem zaposlenih 18 sodelavcev.

Osnovna naloga delavcev inštituta je preučevanje flore, favne in vegetacije kopenskih biotopov Slovenije.

Inštitut se vključuje tudi v različne projekte in podaja mnenja za potrebe različnih uporabnikov (Ministrstvo za okolje in prostor, Ministrstvo za promet, Zavodi za naravno in kulturno dediščino, različne lokalne skupnosti, ...). S svojim delom se vključuje tudi v mednarodne znanstvene projekte.

Organizacija

Organizacijsko je inštitut razdeljen v štiri raziskovalne skupine:

• Floristično-taksonomska skupina zbira gradivo za Atlas flore Slovenije in sodeluje pri Atlasu flore Evrope. Raziskuje endemizem in polimorfizem vaskularne flore Slovenije.
• Geobotanična skupina se ukvarja s proučevanjem gozdnih združb ter ruderalno, robno, alpinsko, segetalno, traviščno, močvirsko in vodno vegetacijo. V tem okviru pripravlja sinteze posameznih skupin fitocenoz.
• Paleovegetacijska skupina se ukvarja s preučevanjem zgodovine in razvoja gozdne vegetacije v Sloveniji, zlasti v postglacialnem obdobju. Ukvarja se tudi z analizami makroskopskih rastlinskih ostankov iz arheoloških najdišč.
• Zoološka skupina se ukvarja z raziskavami mehkužcev, metuljev, pajkov in hroščev. Poleg sistematike se ukvarjajo tudi z ekologijo in zoogeografijo. Predvsem so usmerjeni na raziskave podzemskih in talnih ekosistemov, ki so značilni za Slovenijo.

Zbirke

V okviru inštituta je urejenih več zbirk:

• Herbarijske zbirke
• Entomološke zbirke
• Malakološke zbirke
• Palinološka zbirka

Viri

• Uradna stran BIJH